V Sloveniji je 109 distribucijskih sistemov toplote, ki opravljajo dejavnost kot gospodarsko javno službo ali kot tržno distribucijo. Med distribucijskimi sistemi toplote so velike razlike zaradi uporabe energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, obratovalnih pogojev, izkoriščenosti sistemov in gostote odjema. Vse to se odrazi v neenakih cenah toplote, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na sistemih. Izgube na distribucijskih sistemih so odvisne tudi od letnega temperaturnega primanjkljaja, dolžine distribucijskega sistema, gostote odjema, temperaturnega režima delovanja in sezonske ali celoletne oskrbe s toploto. Na sistemih, ki poleg ogrevanja v času ogrevalne sezone zagotavljajo tudi sanitarno toplo vodo skozi celotno leto, so izgube višje.
Na podlagi podatkov reguliranih distributerjev toplote ugotavljamo, da so izgube največje v distribucijskih sistemih Šentilj, Vransko, Gornji Grad, Velenje in Kidričevo. Poleg navedenega na letni znesek oskrbe vpliva tudi letna poraba toplote, ki je odvisna od več parametrov, med katere spadajo predvsem izoliranost objekta, višina temperature v ogrevanih prostorih, pogostost zračenja prostorov, hidravlična uravnoteženost ogrevalnega sistema, dolžina ogrevalne sezone. Pomembni so torej tudi ukrepi energetske učinkovitosti stavb, kar se odrazi v povprečni porabi primerljivega gospodinjskega odjemalca.
Agencija za energijo je v dosedanjih analizah cen toplote od leta 2016 uporabljala značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi z obračunsko močjo 7 kW in letno porabo 6,21 MWh, ki je bil določen na podlagi takrat znanih podatkov. Povprečna obračunska moč in povprečna letna poraba gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi se zaradi ukrepov energetske sanacije stavb znižuje, zato bo agencija za analizo cen toplote oblikovala novega značilnega odjemalca toplote. Med reguliranimi distribucijskimi sistemi toplote je največja letna poraba gospodinjskega odjemalca v večstanovanjskih stavbah v Lendavi, Kidričevem, Velenju in Ribnici.
Stroške ogrevanja je mogoče učinkovito zmanjšati tudi z energetsko prenovo objekta in spremembo temperature v ogrevanih prostorih (za stopinjo Celzija znižana temperatura zraka v prostoru pomeni okoli sedem odstotkov manjšo porabo energije). Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja je v lokalnih skupnostih, kjer objekti še niso energetsko sanirani. Iz prikaza maloprodajnih cen toplote je razvidno, da se del cene, ki je odvisen od fiksnih stroškov, ne spreminja, spreminja pa se variabilni del cene, ki je odvisen od cen vhodnih energentov, ki se spreminjajo glede na tržne razmere in stroške emisijskih kuponov. Kljub višjim cenam toplote v nekaterih lokalnih skupnostih, ki se odrazijo v višjem znesku na mesečnih računih, pa je treba za pravilno razumevanje zneska upoštevati tudi načine plačila, pogostost odčitavanja porabljene energije in poračunov ter vmesnih akontacij plačila.
Zato enostavne primerjave med sistemi, ki bi pojasnila, kateri sistem je najdražji oziroma najcenejši, ni mogoče podati. Dejstvo je, da je ogrevanje iz distribucijskega sistema v Velenju (in Šoštanju) še vedno najugodnejše. Agencija regulira cene toplote 41 distribucijskim sistemom in preverja, ali so cene toplote oblikovane skladno z metodologijo agencije, ob zaznanih neustreznostih pa primerno ukrepa.
VIR: Agencija za energijo RS, https://www.agen-rs.si/-/prestavitev-stanja-oskrbe-odjemalcev-s-toploto-iz-sistemov-daljinskega-ogrevanja
Velenje, 23. 2. 2024 – Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje je na petkovi seji sprejel sklep, s katerim so potrdili novo ceno variabilnega dela cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za gospodinjske odjemalce. Novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike gospodinjskega odjema Šaleške doline s 1. 3. 2024 torej znaša 68,19542 €/MWh brez DDV, kar predstavlja 0,7 % znižanje variabilnega dela cene toplote. Hkrati bosta občini Velenje in Šoštanj še dodatno subvencionirali ceno toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za meseca marec in april 2024 v višini 5,00 €/MWh.
Spomnimo: Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je že na seji Sveta ustanoviteljev, dne 29. 1. 2024, predstavnike lokalne skupnosti seznanilo z znižanjem nakupne cene toplotne energije s strani Termoelektrarne Šoštanj. Ta je ceno toplotne energije znižala že 1. 1. 2024 in nazadnje 1. 2. 2024. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, je Svet ustanoviteljev sklenil, da temu primerno uskladi/zniža variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike gospodinjskega odjema v Šaleški dolini. Variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo poslovnega in industrijskega odjema ostaja nespremenjen in znaša 73,05421 €/MWh (brez DDV).
Spoštovane občanke, spoštovani občani Velenja in Šoštanja.
Na družbenih omrežjih ob izdanih računih za ogrevanje lahko beremo veliko komentarjev, vendar je pod posameznimi objavami na strani Ljudske iniciative Velenje zdaj komentiranje že onemogočeno. Zato vsem sporočamo, da smo na voljo za pojasnila.
V kolikor menite, da pri izdanem računu potrebujete dodatna pojasnila, nam to prosim sporočite po elektronski pošti Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Oglasite se lahko tudi osebno na sedežu podjetja, Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje, v času uradnih ur, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 08. ure do 13. ure. Prav tako smo vam na voljo za reklamacije, svetovanje in obročno odplačevanje tudi po telefonu (na številko 03 89 61 100). Naše sodelavke in sodelavci vam bodo pomagali.
Naj ob tem navedemo še nekaj objektivnih podatkov in dejstev.
1.
Po podatkih regulatorja cen toplote, Agencije za energijo, imamo uporabniki v Šaleški dolini kljub nekaterim visokim zneskom na računih od 1. 2. 2024, ko smo ceno variabilnega dela toplote nekoliko znižali, najcenejše ogrevanje v državi.
Povprečne mesečne maloprodajne cene toplote - februar 2024
V zvezi z navedbami LIV v soočenju na VTV (ponedeljek, 19. 2. 2024 ob 20.00) in na družbenih omrežjih, Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., javno pojasnjuje izgube v sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline (v nadaljevanju SDO ŠD).
Variabilni stroški v skladu z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje zajemajo naslednje upravičene stroške:
Agencija za energijo je regulator, ki nadzira cene toplote vseh distribucijskih sistemov v Sloveniji, zato bi nas v primeru nepravilnosti pozvali k dopolnitvi izračuna cene toplote.
Pod stroške nabavljene toplote se všteva nakup toplote na merilnem mestu na pragu TEŠ, zato je direktor podjetja, mag. Gašper Škarja, na seji Sveta MOV zaradi boljšega razumevanja oblikovanja variabilnega dela cene toplote dodal še pojem toplotnih izgub. Toplotne izgube so sestavni del upravičenih stroškov za določitev variabilnega dela cene in so tako vključene v podatek nakupa toplote na merilnem mestu na pragu TEŠ. Ko govorimo o finančni vrednosti toplotnih izgub, moramo imeti v mislih, da smo jih plačali po nabavni ceni za Komunalno podjetje Velenje in ne po prodajni ceni podjetja.
Ekonomske toplotne izgube v Šaleški dolini so nad povprečjem ostalih distribucijskih sistemov v Sloveniji, potrebno pa je poudariti, da ni mogoče enostavno primerjati vseh distribucijskih sistemov med seboj.
Glavni razlogi za večje ekonomske toplote izgube SDO ŠD so predvsem:
SDO ŠD je z več kot 180 km omrežja drugi najdaljši v Sloveniji in poleg večstanovanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskrbuje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Razprostira se na območju celotne Šaleške doline, najbolj oddaljeni odjemalci so od proizvodnega vira oddaljeni več kot 6 km. Posledično so transportni čas in toplotne izgube večje, saj je tudi zadnjemu odjemalcu potrebno zagotavljati ustrezno dovodno temperaturo.
Gostota odjema na SDO ŠD je torej bistveno nižja kot na ostalih distribucijskih sistemih, kar močno vpliva na ekonomske toplotne izgube. Iz primerjave med največjimi distribucijskimi sistemi v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije za energijo za leto 2022 je razvidno, da je gostota odjema v Ljubljani 3,9 GWh/km omrežja, v Mariboru 2,19 GWh/km omrežja, medtem ko je v Šaleški dolini le 1,2 GWh/km omrežja.
Velik vpliv na ekonomske toplotne izgube ima tudi dejstvo, da SDO ŠD, za razliko do večine večjih sistemov v Sloveniji, odjemalcem zagotavlja ogrevanje in predvsem sanitarno toplo vodo 365 dni v letu, posledično odjemalci za pripravo sanitarne tople vode ne potrebujejo dodatnih naprav, kot na primer pri drugih distribucijskih sistemih.
Vse zgoraj našteto pomeni, da mora v SDO ŠD omrežje delovati celo leto, in sicer v poletnem času na znižanih temperaturah (ostali manjši sistemi v tem času ne delujejo), ter v zimskem času z višjimi temperaturami. Z nižanjem dovodnih temperatur znotraj objekta (predvsem v večstanovanjskih objektih, kjer se je z januarjem 2024 močno povečal trend takšnih nižanj), bo lahko tudi distributer toplote prilagodil dovodne temperature distribucijskega sistema v zimskem času na nižje režime.
Tehničnih toplotnih izgub najstarejšega SDO v Sloveniji, kljub rednemu in investicijskemu vzdrževanju v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, v preteklih letih ni bilo mogoče znižati na povprečje ostalih mlajših sistemov. Prav tako SDO ŠD zaradi velikosti in specifičnosti odjemalcev ni bilo mogoče popolnoma obnoviti in ga prilagoditi na nižje temperaturne režime, se to odraža tudi na ekonomskih toplotnih izgubah. Javno dostopen podatek najdete na spletni strani Agencije za energijo, med Poročili o stanju energetike v Sloveniji, po posameznih letih.
Šaleška dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, zato pripravljamo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo v prihodnosti popolnoma neodvisen od premoga. K preobrazbi SDO ŠD smo pristopili že leta 2020. To pomeni, da bo cena za končne uporabnike v prihodnosti pod bistveno manjšim vplivom nakupa emisijskih kuponov, hkrati pa bodo izgube v sistemu zaradi obnove precej manjše.
PRVA FAZA PREOBRAZBE, ki bo trajala do leta 2028, vključuje obnovo izolacij in podporja na distribucijskem sistemu toplovoda, posodobitve toplotnih podpostaj in internih toplotnih postaj ter vključitev prvega manjšega obnovljivega vira energije. V DRUGI FAZI PREOBRAZBE sta predvidena dva scenarija: izgradnja lastnih OVE proizvodnih virov, kjer bi bili popolnoma neodvisni od Termoelektrarne Šoštanj, ali poleg lastnih vključiti tudi morebitne bodoče obnovljive proizvodne vire, ki bodo vzpostavljeni na območju današnje Termoelektrarne Šoštanj in njene okolice. TRETJA FAZA PREOBRAZBE, ki poteka sočasno, pa je energetska sanacija stavb. Območje Šaleške doline tu čaka še veliko dela; v Mestni občini Velenje je npr. zgolj 30 % vseh stavb energetsko saniranih, v Občini Šoštanj pa je ta delež še bistveno manjši.
Prva faza projekta Preobrazbe, vredna 27 milijonov, je v teku in bo zaključena v letu 2028. Financirana bo iz evropskega Sklada za pravični prehod. Obnovili bomo izolacije in podporje na vročevodnem distribucijskem omrežju v dolžini cca 8450 m, posodobili bomo 12 toplotnih postaj in 84 internih postaj v večstanovanjskih objektih ter obnovili cca 3195 m primarnih in sekundarnih vodov. Ko bodo obnovljeni vsi vodi, bodo tudi izgube v tem energetsko učinkovitem sistemu manjše in uporabniki bodo lažje regulirali svojo porabo.
Preobrazba daljinskega ogrevanja s sočasno energetsko sanacijo stavb pomeni 25.269 ton manj izpustov CO2, 21.150 ton manj porabljenega premoga ter letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh.
Nižji stroški ogrevanja za uporabnike so tudi naša želja in eden naših osrednjih poslovnih ciljev, zato vlagamo vse napore, da ta cilj uresničujemo.
