Sporočilo za javnost
Odziv Komunalnega podjetja Velenje na netočne in zavajajoče navedbe o preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja in prihodnji ceni toplote
V javnosti se v zadnjem obdobju pojavljajo in ponavljajo navedbe o daljinskem ogrevanju v Šaleški dolini, ki povezujejo podatke, ki med seboj niso neposredno primerljivi. S tem se ustvarja napačen vtis o vzdrževanju toplovodnega omrežja, porabi sredstev iz najemnine in prihodnji ceni toplote.
Dejstva so naslednja:
Javna razprava o tako pomembnih vprašanjih mora temeljiti na primerljivih podatkih in preverljivih dejstvih, ne na številkah, iztrganih iz njihovega vsebinskega in časovnega konteksta. Ker želimo preprečiti napačno predstavo o dejanskem stanju, javnosti pojasnjujemo tri ključna vprašanja.
Daljinsko ogrevanje ima v Velenju več kot 60-letno tradicijo. Prvi deli toplovodnega sistema so bili zgrajeni že konec petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je začelo ogrevanje mestnega središča. Sistem se je skozi desetletja širil in razvijal, zato danes vključuje tudi infrastrukturo, ki je stara več desetletij.
Namigovanja, da se toplovodno omrežje v Šaleški dolini desetletja ni vzdrževalo, ne držijo. Omrežje redno vzdržujemo s preventivnimi pregledi, odpravljanjem okvar in drugimi posegi, potrebnimi za varno in zanesljivo obratovanje.
Toda vzdrževanje obstoječega sistema ni isto kot njegova celovita rekonstrukcija in tehnološka posodobitev. Pri infrastrukturi, ki je nastajala v različnih obdobjih in je danes deloma že zelo stara, so potrebni tudi večji posegi.
Prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja zato ni »preprosto vzdrževanje«, temveč obsežna rekonstrukcija in tehnološka posodobitev sistema. Ta vključuje zamenjavo večjih odsekov omrežja, spremembe tras in dimenzij cevovodov ter obratovalnih parametrov in prilagoditev načina obratovanja. Z njo bomo zmanjšali toplotne izgube, izboljšali zanesljivost in učinkovitost sistema ter ustvarili pogoje za prehod na nizkotemperaturni režim in uporabo novih ter obnovljivih virov toplote.
Preprosto povedano: z vzdrževanjem skrbimo, da obstoječe omrežje deluje, s preobrazbo oz. investicijami pa ga obnavljamo, posodabljamo in pripravljamo na prihodnje potrebe. Enačenje teh dveh dejavnosti je zato napačno.
Napačno je tudi namigovanje, da je približno šest milijonov EUR najemnine letno namenjenih toplovodnemu omrežju.
Gre za najemnino za celotno komunalno infrastrukturo treh občin, ki poleg infrastrukture za oskrbo s toploto vključuje tudi plin, vodne dejavnosti, pokopališko dejavnost, parkirišča in garažne hiše.
Za infrastrukturo oskrbe s toploto je bilo v letu 2025 porabljenih 1,44 milijona EUR, od tega 1,16 milijona EUR v Mestni občini Velenje in 275.000 EUR v Občini Šoštanj.
Celotni navedeni znesek pri tem ni namenjen zgolj neposrednim fizičnimi vlaganji v toplovodno omrežje in toplotne postaje. Poleg sanacij, obnov in tehnoloških posodobitev se iz teh sredstev namreč pokrivajo tudi drugi stroški, povezani z upravljanjem in dolgoročnim ohranjanjem infrastrukture, med drugim njeno zavarovanje, urejanje zemljišč in služnosti ter priprava investicijske in projektne dokumentacije.
Predstavljanje celotnega zneska najemnine, kot da bi bil namenjen samo toplovodnemu omrežju oz. bi moral biti v celoti na voljo za njeogovo obnovo in posodobitev, je zavajajoče.
Prva faza preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, vredna 24,8 milijona EUR, je obsežna investicija v rekonstrukcijo in tehnološko posodobitev obstoječega sistema. Zanjo je zagotovljenih 96 % sredstev iz evropskih in državnih nepovratnih virov, kar omogoča izvedbo obsežne posodobitve, ne da bi bilo treba celotno investicijsko breme financirati iz lokalnih virov oziroma prenesti na uporabnike.
V javnosti se pojavljajo primerjave današnje cene toplote iz TEŠ z ocenami stroškov prihodnjih virov ter navedbe, da naj bi cena presegla 140 EUR/MWh, kar naj bi pomenilo več kot 50-odstotno podražitev.
Takšne primerjave so strokovno korektne samo, če primerjamo enake kategorije stroškov, za primerljivo obdobje in ob primerljivih predpostavkah.
Že pri današnji ceni je zato pomembno razumeti, kaj posamezna številka v EUR/MWh dejansko vključuje. Variabilni del cene toplote za gospodinjske odjemalce trenutno znaša 86,36 EUR/MWh z DDV. To je cena porabljene toplote, ne pa celotni strošek ogrevanja.
Agencija za energijo pri primerjavah upošteva tudi fiksni del glede na obračunsko moč, prispevke in DDV. Za referenčnega odjemalca v sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline tako izračunani celotni strošek znaša 129,6 EUR/MWh z DDV, kar je najnižja cena v Sloveniji.
Obe številki sta torej pravilni in se nanašata na današnji sistem, vendar ne pomenita iste stvari. Že zato posameznih vrednosti v EUR/MWh ni mogoče primerjati brez pojasnila, kaj vključujejo.
Enako velja za modelske izračune prihodnjih virov toplote. Ti temeljijo na predpostavkah o prihodnjih cenah energentov, investicijskih in obratovalnih stroških, količini prodane toplote, izgubah omrežja, virih financiranja in drugih dejavnikih. Njihov namen je med seboj primerjati prihodnje scenarije na enotni osnovi, ne določiti končne cene na položnici čez pet ali sedem let.
Tudi cene toplote iz obstoječega sistema čez pet ali sedem let danes nihče ne more zanesljivo napovedati. Nanjo bodo med drugim vplivali prihodnji stroški proizvodnje in distribucije, cene energentov in emisijskih kuponov ter takrat veljavna zakonodaja. Na današnjo ceno pa pomembno vpliva tudi veljavna interventna ureditev proizvodnje toplote v TEŠ in oblikovanja njene cene.
Ceno toplote danes, na obstoječem omrežju in viru toplote, na katerega pomembno vpliva interventni zakon, je težko objektivno primerjati s ceno toplote čez 5 ali 7 let, na posodobljenem omrežju in novem, drugem viru toplote.
O dejstvih se lahko razpravlja. Ne more pa se jih poljubno sestavljati.
Javna razprava o prihodnosti daljinskega ogrevanja je pomembna in potrebna. Temeljiti pa mora na celovitih informacijah, preverljivih podatkih in strokovno korektnih primerjavah.
Šest milijonov EUR najemnine za celotno komunalno infrastrukturo ni šest milijonov EUR za toplovodno omrežje. Redno vzdrževanje ni isto kot 24,8-milijonska rekonstrukcija in tehnološka posodobitev sistema. Tudi pri ceni toplote ni vsaka številka primerljiva z vsako. Današnje cene in modelske cene prihodnjih sistemov pomenijo različne stvari in temeljijo na različnih izračunih.
V Komunalnem podjetju Velenje se zavedamo, da sta zanesljiva oskrba in cena ogrevanja za prebivalce Šaleške doline izjemno pomembni. Zato toplovodno omrežje redno vzdržujemo, hkrati pa izvajamo nujno tehnološko preobrazbo, ki bo omogočila učinkovitejše delovanje sistema in uporabo novih virov toplote. Pri tem odgovorno načrtujemo investicije in iščemo možnosti financiranja, ki čim manj obremenjujejo uporabnike in ki bodo dolgoročno zagotavljale zanesljivo, učinkovito in cenovno dostopno oskrbo s toploto.
Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi
V okviru rednega vzdrževanja občinskih cest smo oktobra zaključili obnovo približno 130 metrov dolgega odseka lokalne zbirne ceste LZ 452 011 – Ceste Simona Blatnika v Velenju.
Z obnovo smo izboljšali stanje vozišča ter prispevali k večji prometni varnosti in udobnejši vožnji za vse uporabnike ceste.
Skrb za urejeno in varno cestno infrastrukturo je pomemben del rednega vzdrževanja, s katerim zagotavljamo boljše pogoje za vsakodnevno uporabo občinskih cest.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
V Velenju je danes potekala predstavitev končnega poročila o prihodnjih virih toplote za Šaleško dolino, ki ga je ob podpori Evropske investicijske banke pripravilo mednarodno svetovalno podjetje NTU Consulting. Študija oziroma t. i. multikriterijska analiza je obravnavala več scenarijev prihodnje oskrbe s toploto in kot najprimernejšo rešitev za letni režim opredelila uporabo velikih toplotnih črpalk, sončne elektrarne in hranilnika toplote. Za zagotavljanje toplote v zimskem času sta predvidena dva možna scenarija. Prvi vključuje postavitev biomasnega kotla samo za proizvodnjo toplote, drugi pa postavitev biomasnega kotla s kogeneracijo, ki omogoča sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Do konca letošnjega leta bomo z digitalnim dvojčkom oziroma računalniškim modelom preverili delovanje prihodnjega sistema daljinskega ogrevanja v različnih razmerah, predvsem ob spremembah temperatur, potreb po toploti in cen energije, ter ocenili zanesljivost in učinkovitost predlaganih rešitev.
Za letni režim že pripravljamo spremembe prostorskih aktov, pri katerih bo lahko sodelovala tudi zainteresirana javnost. Na podlagi sprejetih sprememb bo vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Končna odločitev o zimskem viru toplote pa bo sprejeta po določitvi najprimernejšega poslovnega modela. Vzporedno v Velenju in Šoštanju že izvajamo prvo fazo preobrazbe daljinskega ogrevanja, vredno 24,8 milijona evrov brez DDV, za katero je zagotovljenih 23,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Sočasno potekajo tudi aktivnosti tretje faze preobrazbe, ki je namenjena energetski sanaciji stavb, zmanjševanju porabe toplote in prilagoditvi notranjih ogrevalnih sistemov na nižje temperature.
Študijo je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje NTU Consulting ob podpori Evropske investicijske banke (EIB) v okviru programa TARGET, ki ga izvajata EIB in Evropska komisija. Namen študije je opredeliti tehnično izvedljive, ekonomsko vzdržne in okoljsko sprejemljive možnosti za prehod s premoga na obnovljive vire energije. Ugotovitve predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje odločitve v drugi fazi projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je namenjena vzpostavitvi novih proizvodnih virov toplote.
Analiza je pokazala, da prihodnji sistem ne bo temeljil na enem samem viru toplote, temveč na kombinaciji različnih tehnologij. Med obravnavanimi možnostmi sta se kot najprimernejši za nadaljnje preverjanje izoblikovali dve rešitvi. Obe predvidevata uporabo velikih toplotnih črpalk, sončne elektrarne in hranilnika toplote. Razlikujeta se pri zagotavljanju toplote v zimskem času, saj prva vključuje biomasni kotel za proizvodnjo toplote, druga pa biomasni kotel za soproizvodnjo toplote in električne energije.
