Predstavniki Komunalnega podjetja Velenje so se na povabilo podjetja Grundfos udeležili strokovnega dogodka na Madžarskem, v okviru katerega so obiskali proizvodni obrat GMH2. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki drugih podjetij iz regije, kar je omogočilo širšo izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks na področju sodobnih črpalnih sistemov ter energetske učinkovitosti. Namen srečanja je bil krepitev sodelovanja ter seznanitev z novimi rešitvami, ki jih podjetje Grundfos razvija za potrebe komunalne in energetske infrastrukture.
V sklopu obiska so si udeleženci ogledali proizvodni proces, ki vključuje montažo in testiranje različnih črpalnih agregatov za komunalne in energetske sisteme. Predstavljen je bil tudi sodoben pristop k organizaciji proizvodnje, poudarek pa je bil na zagotavljanju kakovosti ter digitalizaciji procesov, ki omogoča visoko stopnjo nadzora in sledljivosti v vseh fazah proizvodnje.
Pomemben del strokovnega programa je bil namenjen predstavitvi naprednih rešitev podjetja Grundfos, med katerimi izstopa sistem Grundfos MIXIT. Gre za integrirano rešitev za ogrevalne in hladilne sisteme, ki v eni kompaktni enoti združuje več ključnih komponent, kot so krmilnik, ventili, aktuatorji in senzorji. Takšen pristop bistveno poenostavi načrtovanje, izvedbo in upravljanje sistemov ter prispeva k večji energetski učinkovitosti. [grundfos.com]
V okviru obiska so si udeleženci ogledali tudi implementacijo sistema MIXIT v realnem okolju, kjer so na praktičnem primeru spoznali njegovo delovanje in prednosti. Rešitev omogoča enostavnejšo regulacijo, zmanjšuje kompleksnost sistemov ter izboljšuje nadzor nad porabo energije, kar predstavlja pomembno dodano vrednost pri upravljanju sodobnih energetskih in komunalnih sistemov.
Strokovni obisk je udeležencem omogočil pridobitev novih znanj ter neposreden vpogled v dobre prakse, ki jih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjem razvoju in optimizaciji komunalnih storitev. Takšna sodelovanja prispevajo k uvajanju naprednih, energetsko učinkovitih rešitev ter k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja.
Sporočilo za javnost MO Velenje:
Na konferenci EnRe 2026, ki je včeraj potekala v Velenju, so sodelujoči strokovnjaki podprli usmeritve preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini in ocenili, da projekt poteka v pravi smeri. Ob tem so poudarili pomen pravočasnega načrtovanja, razpršenosti virov energije, energetske prenove stavb ter dolgoročne strategije za zagotavljanje zanesljive, cenovno dostopne in okoljsko vzdržne oskrbe s toploto.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da sta za dolgoročno dostopno in zanesljivo oskrbo ključna širša podpora daljinskemu ogrevanju v javnosti ter pospešena energetska prenova stavb za zmanjšanje porabe energije.
Sedma mednarodna konferenca Energy and Responsibility – EnRe 2026 je na Fakulteti za energetiko v Velenju povezala predstavnike stroke, energetike, gospodarstva, lokalnih skupnosti in odločevalcev v razpravi o prihodnosti energetike, trajnostnem razvoju in pravičnem energetskem prehodu. Poseben poudarek letošnje konference je bil namenjen preobrazbi premogovniških regij ter prihodnosti sistemov daljinskega ogrevanja.
V okviru okrogle mize Vizija razvoja sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji so sogovorniki izpostavili, da enotne rešitve za vse sisteme daljinskega ogrevanja ni, uspešen prehod pa bo mogoč predvsem s povezovanjem različnih virov energije, zmanjševanjem porabe toplote in dolgoročnim načrtovanjem razvoja sistemov.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je ob tem poudaril, da mora lokalna skupnost načrtno podpirati daljinsko ogrevanje in energetsko prenovo stavb, saj je manjša poraba toplote eden ključnih pogojev za dolgoročno dostopno in zanesljivo oskrbo. Mestna občina Velenje z različnimi razpisi subvencioniranja ter ob podpori Eko sklada spodbuja energetske prenove stanovanjskih objektov in učinkovitejšo rabo energije. Število energetskih sanacij večstanovanjskih stavb v občini narašča, v letu 2026 pa pričakujemo še izrazitejši pospešek prenov. Cilj ostaja zanesljiv, cenovno sprejemljiv in okoljsko vzdržen sistem oskrbe s toploto za prebivalke in prebivalce Šaleške doline. Župan je v zaključku poudaril, da mora območje TEŠ po koncu obratovanja ohraniti razvojno in energetsko funkcijo, Slovenija pa potrebuje jasno nacionalno strategijo, ki bo lokalnim skupnostim omogočila več vpliva pri oblikovanju prihodnje toplotne oskrbe.
Za Šaleško dolino je bila razprava posebej pomembna, saj projekt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja do leta 2033 predvideva postopno zamenjavo premoga z obnovljivimi viri energije, posodobitev omrežja ter večjo energetsko učinkovitost. Strokovnjaki so ocenili, da so usmeritve projekta pravilne, med ključnimi pogoji za uspešno izvedbo pa izpostavili pravočasno načrtovanje, razpršenost virov in učinkovito pridobivanje nepovratnih sredstev.
Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je predstavil posebnosti sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki danes oskrbuje več kot 12.000 odjemnih mest in je drugi največji sistem v Sloveniji. Poudaril je pomen ohranjanja močnih centralnih sistemov v urbanih središčih ter njihovega dopolnjevanja z lokalno prilagojenimi rešitvami, kot so lesna biomasa, toplotne črpalke, hranilniki toplote in elektrodni kotli.
Predsednik Sekcije za daljinsko ogrevanje Energetske zbornice Slovenije Ljubo Germič je ob tem podaril, da bo cena toplote v prihodnje v veliki meri odvisna od izbire energentov, pri čemer so domači in razpršeni viri z vidika stroškovne stabilnosti bistveno varnejši od uvozno odvisnih rešitev. Lesno biomaso je izpostavil kot konkurenčen vir za daljinsko ogrevanje, opozoril pa je tudi na dolgotrajne postopke umeščanja biomase in termične izrabe odpadkov v prostor ter na pomanjkljivo podporo javnosti. Po njegovih besedah bodo za razvoj sistemov nujni decentralizacija, optimizacija in digitalizacija, ob tem pa je izrazil pričakovanje, da bo tudi evropska strategija daljinskega ogrevanja dodatno potrdila strateški pomen teh sistemov.
