Zaradi povečanega vandalizma v garažni hiši Avtobusna postaja bomo z 10. oktobrom 2026 spremenili režim dostopa in izstopa skozi stopnišče garažne hiše.
Kaj se spreminja?
Od 10. oktobra bo uporaba stopnišča za dostop v garažno hišo in izstop iz nje omogočena le uporabnikom, ki imajo kartico za dostop do garažne hiše. Uporabnikom brez kartice bo dostop skozi stopnišče onemogočen.
Uporabniki I. etaže
Uporabniki, ki parkirajo v I. etaži, bodo lahko garažno hišo še naprej uporabljali pod enakimi pogoji. Parkirnino je mogoče plačati na parkomatu oziroma kupiti karto za modre cone.
Sprememba je v tem, da izstop iz garažne hiše skozi stopnišče za uporabnike I. etaže ne bo več mogoč. Garažno hišo bodo morali zapustiti skozi izhod za vozila, kjer je označen izvoz.
Uporabniki II. in III. etaže
Za uporabnike II. in III. etaže se režim ne spreminja. Dostop in izstop skozi stopnišče bosta še naprej mogoča s kartico za dostop do garažne hiše.
S spremembo režima želimo povečati varnost in preprečiti vandalizem ter s tem zagotoviti varnejšo uporabo garažne hiše.
Sprememba začne veljati 10. oktobra 2026.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Komunalno podjetje Velenje bo od 1. oktobra do predvidoma konca novembra 2026 izvajalo redno jesensko deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Deratizacijo bo izvajala Služba za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje.
Namen deratizacije je zmanjšati populacijo glodavcev na raven, pri kateri ne predstavljajo več nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ter omejiti gospodarsko škodo, ki jo lahko povzročajo.
V okviru deratizacije bodo v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih nameščene parafinske vabe za zatiranje glodavcev. Vabe so zdravju škodljive, zato bodo nameščene v jaških in objektih na način, ki preprečuje stik z njimi. Vstop v objekte, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, ter dostop do vab sta prepovedana. V primeru zaužitja vabe je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Protistrup je vitamin K.
Priporočilo uporabnikom
Za čim večjo učinkovitost ukrepa občanom in upravnikom večstanovanjskih objektov priporočamo, da v tem obdobju poskrbijo tudi za deratizacijo internega kanalizacijskega omrežja in priključkov stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov ter poslovnih prostorov v zasebni lasti. S celovitim pristopom se zmanjša možnost ponovne naselitve glodavcev in njihovega prehajanja med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem.
Za naročilo deratizacije zasebnega omrežja se je treba dogovoriti neposredno s pristojnim Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) na telefonski številki 03 42 51 200.
Za uspešno izvedbo deratizacije vse uporabnike kanalizacijskega omrežja tudi pozivamo, da ostankov hrane ne odlagajo v kanalizacijo, temveč jih odlagajo v za to namenjene zabojnike. Prav tako je v kanalizacijski sistem prepovedano zlivati odpadno jedilno olje. Oddate ga lahko v Zbirnem centru Velenje 1 ob Škalskem jezeru. Delovni čas zbirnega centra je objavljen na spletni strani podjetja PUP Saubermacher.
Staranje vodovodnega omrežja, okvare in vodne izgube so izzivi, s katerimi se soočajo upravljavci vodovodnih sistemov po vsej Sloveniji. O stanju vodovodnega sistema v Velenju je za članek časopisa Delo »Tretjino vode izgubimo, za obnovo milijoni« podatke posredovalo tudi Komunalno podjetje Velenje.
Slovenski vodovodni sistemi so pod vse večjim pritiskom. Pomemben del omrežij je star več desetletij, obnove pa ne dohajajo potreb. Posledice so večje število okvar in vodne izgube. Ob tem na stanje infrastrukture vplivajo tudi suša in drugi vremenski dogodki. Za večje obnove so potrebna večmilijonska sredstva, pri čemer je infrastruktura praviloma v lasti občin, upravljavci pa skrbijo za izvajanje javne službe, vzdrževanje in zmanjševanje izgub.
Komunalno podjetje Velenje upravlja 741 kilometrov vodovodnega omrežja, od katerega je približno devet odstotkov starejšega od 50 let. Več kot polovico omrežja predstavljajo cevi iz polietilena (PE, 57 %), v omrežju pa so tudi cevi iz nodularne litine (28 %), PVC (11 %), azbestcementa (2 %) in drugih materialov (2 %).
Pomemben pokazatelj stanja in učinkovitosti vodovodnega sistema so vodne izgube. V KPV so te leta 2015 znašale približno 24,6 odstotka, do leta 2023 pa smo jih zmanjšali na 19 odstotkov. V letu 2025 so se povečale na 21,4 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da delež vodnih izgub ni odvisen le od starosti omrežja, temveč tudi od drugih značilnosti in pogojev delovanja sistema.
Za ocenjevanje učinkovitosti vodovodnega sistema se uporablja tudi infrastrukturni indeks izgub (ILI), ki pri vrednotenju upošteva značilnosti posameznega sistema. V Velenju je njegova vrednost leta 2015 znašala 3,61, leta 2023 pa je dosegla najboljšo vrednost 2,06. Leta 2025 je znašala 2,29. Kot navaja Delo, se je kazalnik v zadnjem desetletju v Velenju občutno izboljšal.
