V Šaleški dolini se nadaljuje ena največjih energetskih investicij v regiji, preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V okviru prve faze projekta, ki vključuje obnovo vročevoda, toplotnih postaj in drugih pomembnih infrastrukturnih elementov, se v tem tednu začenjajo dela tudi na območju Krajevne skupnosti Gorica pri PSC Praprotnik.
Dela bodo potekala na zemljiščih v lasti Mestne občine Velenje vzdolž Goriške ceste. Po zaključku posegov bo območje celostno urejeno. Ob desni strani Goriške ceste bo postavljena ograja, ki bo zagotovila enoten videz prostora, medtem ko ob levi strani že potekajo zasaditvena dela za ureditev okolice.
O načrtovanih aktivnostih so bila maja 2023 ter aprila in julija 2025, že izvedena srečanja z lastniki nepremičnin na tem območju – krajani Gorice, s predstavniki Mestne občine Velenje ter Komunalnega podjetja Velenje.
Gradbena dela vključujejo odpiranje kinete, pregled in zamenjavo dotrajanih cevi, antikorozijsko zaščito, sanacijo jaškov ter postopno obnovo posameznih odsekov omrežja. Obnova bo potekala fazno, ob tem pa bodo na posameznih odsekih potrebne začasne prometne prilagoditve, o katerih bodo občani sproti obveščeni.
Komunalno podjetje Velenje bo morebitne prekinitve dobave toplote izvajalo v najkrajših možnih terminih in si prizadevalo, da bodo vplivi na uporabnike čim manjši. V izogib ponovnim posegom na tem območju bo sočasno z obnovo vročevoda izvedena tudi obnova vodovodnega omrežja in vodovodnih priključkov.
Prva faza projekta je 96-odstotno financirana iz Evropskega sklada za pravični prehod in s strani države, kar pomeni, da stroškov naložbe ne bodo nosili uporabniki toplote. Po zaključku prve faze, predvidoma do leta 2028, bo sistem pripravil temelje za prehod na nove obnovljive vire energije, zmanjšal letne toplotne izgube za več kot 21.000 MWh ter emisije CO₂ za več kot 6.000 ton.
Dela na vročevodnem omrežju medtem intenzivno potekajo tudi na območju Ceste v Bevče, kjer se obnova financira iz sredstev najemnine.
Občanom se zahvaljujemo za razumevanje in potrpežljivost v času izvajanja del. Projekt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja predstavlja ključni korak k varnejši, čistejši in dolgoročno učinkovitejši energetski oskrbi Šaleške doline.
Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2025 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Na vodooskrbnih sistemih v Šaleški dolini se je izvajal obsežen nadzor kakovosti pitne vode. Na pipah uporabnikov so potekale tri vrste monitoringa: republiški monitoring (NLZOH Maribor), redni zunanji nadzor (NLZOH Celje) ter redni notranji program spremljanja učinkovitosti priprave vode (Komunalno podjetje Velenje). V okviru teh nadzorov so bili preverjani parametri, določeni v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/23).
V letu 2025 je bilo na pipah uporabnikov v okviru republiškega monitoringa analiziranih 68 vzorcev pitne vode, v okviru zunanjega nadzora 120 vzorcev ter v okviru rednega notranjega nadzora 524 vzorcev. V vseh vzorcih sta bili preverjeni mikrobiološka ter fizikalno-kemijska ustreznost pitne vode.
Med vsemi odvzetimi vzorci sta bila dva vzorca neustrezna, vendar zdravje uporabnikov ni bilo ogroženo. V obeh primerih so bili izvedeni korektivni ukrepi in kontrolna vzorčenja. Vsi ostali vzorci so bili zdravstveno ustrezni ter mikrobiološko in fizikalno-kemijsko skladni z zahtevami veljavne zakonodaje.
Vrednosti posameznih parametrov pitne vode po oskrbovalnih območjih so prikazane v Tabeli 2 (čisto spodaj).
Za obvladovanje kriznih situacij (onesnaženje virov, naravne nesreče, tehnične okvare ipd.) imamo pripravljene Načrte ukrepanja ter obveščanja v letu 2026. Obveščanje v izrednih razmerah bo potekalo preko naslednjih medijev: www.kp-velenje.si, Facebook KP Velenje, Radio Velenje, Moj radio, www.velenjcan.si, www.velenje.si, www.sostanj.si, www.smartnoobpaki.si in VTV studio. Obveščanje prednostnih objektov bo potekalo tudi preko njihovih kontaktnih oseb.
Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje sistematično spremljata porabo toplote v okviru sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V Mestni občini Velenje je od 246 večstanovanjskih objektov že 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, 9 odstotkov jih je celovito saniranih, 30 odstotkov pa jih je znižalo obračunsko moč. Za leto 2026 je napovedanih kar 47 novih sanacij, kar pomeni izrazit pospešek energetskih prenov. Najnovejši podatki potrjujejo, da so učinki energetskih sanacij in optimizacije ogrevalnih sistemov vse izrazitejši – tako pri porabi toplote kot pri stroških gospodinjstev.
Delovna skupina za analizo porabe toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, se je ponovno sestala in se seznanila z aktualnimi podatki.
Do konca leta 2025 je bilo na območju Mestne občine Velenje evidentiranih 246 večstanovanjskih objektov, od tega jih je že 109, kar 44 %, izvedlo vsaj enega izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, 22 objektov (9 %) pa celovito prenovo. 73 večstanovanjskih objektov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh, je že znižalo obračunsko moč in si zagotovilo nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 kaže, da je bila skupna količina toplote primerljiva z letom 2024, čeprav so bile povprečne zunanje temperature nižje. To pomeni, da prenove že vidno vplivajo na manjšo porabo.
Najbolj nazoren primer je objekt na Tomšičevi 39–41–43, kjer so izvedli vse ključne ukrepe energetske sanacije: toplotni ovoj, zamenjava stavbnega pohištva, optimizacija ogrevalnega sistema, hidravlično uravnoteženje ter znižanje obračunske moči. Podatki kažejo, da sanirani objekt porabi približno polovico toplote v primerjavi z nesaniranimi sosednjimi stavbami. Medtem ko nesanirani objekti dosegajo porabo nad 160 MWh letno, je poraba na celovito saniranem objektu okoli 84 MWh. Tudi v obdobjih hladnejših zim, ko se poraba na številnih objektih poveča, sanirane stavbe ohranjajo bistveno nižjo porabo na kvadratni meter. To potrjuje, da investicija v energetsko učinkovitost ni le kratkoročen ukrep, temveč predstavlja trajno nižji strošek za gospodinjstvo.
