💧 Pred začetkom vsake taborniške sezone je treba poskrbeti tudi za tisto, kar je na taborjenju nepogrešljivo – varno in kakovostno pitno vodo.
Zato se je tudi letos ekipa Komunalnega podjetja Velenje odpravila v Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu, kjer je opravila nujna vzdrževalna dela na vodovodnem sistemu. S tem vsako leto zagotavljamo, da lahko otroci, mladi in njihovi vodniki skozi celotno taborniško sezono brez skrbi uporabljajo zdravstveno ustrezno pitno vodo.
V sklopu vzdrževalnih del so naši sodelavci očistili vodno zajetje ter oba vodohrana (2 × 5 m³), izvedli dezinfekcijo vodnega zajetja, vodohranov in cevovoda od vodohrana do tabornega prostora, temeljito izprali celoten sistem, odvzeli vzorce vode na določenih lokacijah ter opravili še druga manjša vzdrževalna dela.
V treh poletnih izmenah bo letos v Ribnem taborilo več kot 600 velenjskih otrok in mladih iz Rodu Jezerski zmaj, kasneje pa se jim bodo pridružili še taborniki Rodu Lilijski grič iz Pesja.
Vsem želimo nepozabne taborniške dogodivščine, veliko novih prijateljstev, smeha in lepih spominov, mi pa smo veseli, da lahko tudi z našim delom prispevamo k varnemu in brezskrbnemu poletju.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
Modro cono I v Šaleku bomo predvidoma uvedli s 1. septembrom 2026 in ne s 1. julijem 2026 kot je bilo prvotno načrtovano. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Šalek smo se odločili, da uvedbo prestavimo, saj želimo omogočiti, da se v sistem vključi čim več etažnih lastnikov ter da vsi upravičenci pravočasno uredijo potrebne postopke za pridobitev abonmajev. Cilj uvedbe ostaja vzpostavitev večjega reda pri mirujočem prometu, izboljšanje dostopnosti parkirnih mest in večja varnost za vse udeležence v prostoru. Za vse uporabnike, ki so karto ali abonma za novo cono v Šaleku že kupili, bo veljavnost samodejno začela teči z uveljavitvijo modre cone, predvidoma 1. septembra.
Modra cona se vzpostavlja na pobudo Krajevne skupnosti Šalek z namenom izboljšanja razmer na področju mirujočega prometa, večje dostopnosti parkirnih mest in večje varnosti v naselju. Pri vključevanju zasebnih parkirišč v sistem moramo spoštovati veljavno zakonodajo, ki za takšno ureditev zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe. Gre za zakonsko določbo, od katere občina ne more odstopati.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
Do optimalne kombinacije virov toplote s pomočjo domače in evropske stroke ter digitalnih simulacij
Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so se seznanili z napredkom preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, enega najpomembnejših razvojnih projektov regije v obdobju pravičnega prehoda. Zaradi postopnega opuščanja premoga bo treba zagotoviti nov, dolgoročno zanesljiv, trajnosten in cenovno vzdržen vir toplote za več tisoč gospodinjstev. Predstavljene so bile aktivnosti pri obnovi omrežja, pripravi strokovnih podlag za določitev prihodnjih virov toplote ter rezultati analiz Evropske investicijske banke in digitalnega dvojčka sistema, ki bodo podlaga za sprejem končne odločitve. Župan Peter Dermol je poudaril, da bo občina rešitev izbrala izključno na podlagi strokovnih analiz, hkrati pa opozoril, da bo za uspešno izvedbo projekta ključna zagotovitev ustreznih državnih in evropskih finančnih virov. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja namreč predstavlja enega največjih infrastrukturnih in finančnih izzivov regije, zato bo poleg strokovno utemeljene izbire rešitev nujno tudi tesno sodelovanje z državo pri zagotavljanju sredstev za izvedbo. Cilj preobrazbe je vzpostaviti sistem daljinskega ogrevanja, ki bo temeljil na optimalni kombinaciji virov toplote, zagotavljal zanesljivo oskrbo, dolgoročno zmanjševal emisije CO₂ ter bo ekonomsko, okoljsko in družbeno vzdržen.
Župan Peter Dermol je uvodoma povedal, da Mestna občina Velenje prihodnosti ogrevanja ne prepušča naključju. »Na trgu smo preverili vse realno izvedljive možnosti za nove vire toplote. Iščemo rešitve, ki so primerne za naše okolje, tehnično izvedljive in dolgoročno zagotavljajo zanesljivo ter cenovno vzdržno oskrbo. Univerzalne rešitve ni, zato moramo izbrati kombinacijo virov, ki bo najbolj ustrezala drugemu največjemu sistemu daljinskega ogrevanja v Sloveniji.« Ob tem je poudaril, da občina odločitev ne sprejema sama, temveč v tesnem sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje, Evropsko investicijsko banko in drugimi strokovnjaki.
Pomembno vlogo pri projektu ima Evropska investicijska banka (EIB), ki v okviru programa TARGET že več let zagotavlja neodvisno strokovno podporo. Predstavnik EIB dr. Šarunas Bruzge je izpostavil, da njihova naloga ni izbrati tehnologije ali sprejeti odločitev namesto lokalne skupnosti, ampak pripraviti objektivne strokovne podlage. Pregledali so več kot 20 študij in tehničnih poročil, analizirali obstoječi sistem, primerjali različne tehnologije in pripravili več scenarijev preobrazbe. Trenutno izvajajo večkriterijsko primerjavo različnih tehnoloških rešitev in izračune stroškov proizvodnje toplote. Na podlagi opravljenih analiz pripravljajo različne scenarije razogljičenja, primerjavo tehnoloških možnosti in ocene stroškov proizvodnje toplote. Končna priporočila, ki bodo temeljila na specifiki lokalnega okolja, bodo predali jeseni in bodo podlaga za nadaljnje odločitve.
Strokovnjak podjetja Kolektor sETup Klemen Peter Kosovinc je med drugim predstavil tudi rezultate digitalnega dvojčka preobrazbe. Gre za napreden računalniški model daljinskega sistema ogrevanja, ki omogoča simulacijo delovanja različnih kombinacij proizvodnih virov toplote (primerjavo njihovih tehničnih in ekonomskih učinkov), še preden se sprejmejo odločitve glede predvidenih investicij. Strokovnjaki lahko v digitalnem okolju preverjajo, kako bi posamezne rešitve delovale v praksi, kakšni bi bili stroški, kako zanesljiva bi bila oskrba in kako bi različni viri med seboj sodelovali. Takšen pristop omogoča, da se izbira prihodnjega sistema ne opira na predvidevanja, temveč na konkretne izračune in preverjene scenarije.
Med analiziranimi rešitvami so se kot najugodnejše pokazale kombinacije biomasnega kotla, toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov toplote. Izračuni kažejo, da bi se lahko strošek proizvedene toplote po izvedeni preobrazbi gibal med 60 in 70 evri na megavatno uro. Predstavljena je bila tudi prehodna rešitev s toplotno črpalko na Velenjskem jezeru, sončnimi elektrarnami in hranilnikom toplote, ki bi lahko zagotovila približno 58 odstotkov potreb po toploti za Velenje po ocenjenem strošku okoli 50 evrov na megavatno uro.
Kot so izračunali, bi lahko z obnovljivimi viri že v prihodnjih letih pokrili več kot polovico potreb po toploti v Velenju.
