Na podlagi 23. in 24. člena Statuta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. z dne 25. 8. 2016, Sklepa Sveta ustanoviteljev z dne 15. 12. 2025 in Sklepa Nadzornega sveta z dne 27. 1. 2026, Nadzorni svet Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., objavlja javni razpis za delovno mesto
DIREKTOR
KOMUNALNEGA PODJETJA VELENJE, d. o. o. (m/ž)
V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Poleg splošnih pogojev za zaposlitev, ki jih določajo splošni delovnopravni predpisi, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2025 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Na vodooskrbnih sistemih v Šaleški dolini se je izvajal obsežen nadzor kakovosti pitne vode. Na pipah uporabnikov so potekale tri vrste monitoringa: republiški monitoring (NLZOH Maribor), redni zunanji nadzor (NLZOH Celje) ter redni notranji program spremljanja učinkovitosti priprave vode (Komunalno podjetje Velenje). V okviru teh nadzorov so bili preverjani parametri, določeni v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/23).
V letu 2025 je bilo na pipah uporabnikov v okviru republiškega monitoringa analiziranih 68 vzorcev pitne vode, v okviru zunanjega nadzora 120 vzorcev ter v okviru rednega notranjega nadzora 524 vzorcev. V vseh vzorcih sta bili preverjeni mikrobiološka ter fizikalno-kemijska ustreznost pitne vode.
Med vsemi odvzetimi vzorci sta bila dva vzorca neustrezna, vendar zdravje uporabnikov ni bilo ogroženo. V obeh primerih so bili izvedeni korektivni ukrepi in kontrolna vzorčenja. Vsi ostali vzorci so bili zdravstveno ustrezni ter mikrobiološko in fizikalno-kemijsko skladni z zahtevami veljavne zakonodaje.
Vrednosti posameznih parametrov pitne vode po oskrbovalnih območjih so prikazane v Tabeli 2 (čisto spodaj).
Za obvladovanje kriznih situacij (onesnaženje virov, naravne nesreče, tehnične okvare ipd.) imamo pripravljene Načrte ukrepanja ter obveščanja v letu 2026. Obveščanje v izrednih razmerah bo potekalo preko naslednjih medijev: www.kp-velenje.si, Facebook KP Velenje, Radio Velenje, Moj radio, www.velenjcan.si, www.velenje.si, www.sostanj.si, www.smartnoobpaki.si in VTV studio. Obveščanje prednostnih objektov bo potekalo tudi preko njihovih kontaktnih oseb.
Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje sistematično spremljata porabo toplote v okviru sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V Mestni občini Velenje je od 246 večstanovanjskih objektov že 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, 9 odstotkov jih je celovito saniranih, 30 odstotkov pa jih je znižalo obračunsko moč. Za leto 2026 je napovedanih kar 47 novih sanacij, kar pomeni izrazit pospešek energetskih prenov. Najnovejši podatki potrjujejo, da so učinki energetskih sanacij in optimizacije ogrevalnih sistemov vse izrazitejši – tako pri porabi toplote kot pri stroških gospodinjstev.
Delovna skupina za analizo porabe toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, se je ponovno sestala in se seznanila z aktualnimi podatki.
Do konca leta 2025 je bilo na območju Mestne občine Velenje evidentiranih 246 večstanovanjskih objektov, od tega jih je že 109, kar 44 %, izvedlo vsaj enega izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, 22 objektov (9 %) pa celovito prenovo. 73 večstanovanjskih objektov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh, je že znižalo obračunsko moč in si zagotovilo nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 kaže, da je bila skupna količina toplote primerljiva z letom 2024, čeprav so bile povprečne zunanje temperature nižje. To pomeni, da prenove že vidno vplivajo na manjšo porabo.
Najbolj nazoren primer je objekt na Tomšičevi 39–41–43, kjer so izvedli vse ključne ukrepe energetske sanacije: toplotni ovoj, zamenjava stavbnega pohištva, optimizacija ogrevalnega sistema, hidravlično uravnoteženje ter znižanje obračunske moči. Podatki kažejo, da sanirani objekt porabi približno polovico toplote v primerjavi z nesaniranimi sosednjimi stavbami. Medtem ko nesanirani objekti dosegajo porabo nad 160 MWh letno, je poraba na celovito saniranem objektu okoli 84 MWh. Tudi v obdobjih hladnejših zim, ko se poraba na številnih objektih poveča, sanirane stavbe ohranjajo bistveno nižjo porabo na kvadratni meter. To potrjuje, da investicija v energetsko učinkovitost ni le kratkoročen ukrep, temveč predstavlja trajno nižji strošek za gospodinjstvo.
