Župansko žezlo je Pika Nogavička že predala nazaj častnemu pokrovitelju Pikinega Festivala in županu Mestne občine Velenje Petru Dermolu. Letos je časovni stroj nastavila v svet brezčasne ustvarjalnosti. 34. Pikin festival je ponudil več kot 45 ustvarjalnih postaj na različnih prizoriščih, največ pa jih je bilo v Rdeči dvorani, kjer sta se prepletli preteklost in prihodnost. Komunalno podjetje Velenje je tudi tokrat Piki in gusarju pomagalo ozaveščati mlade, še malo mlajše in velike z mladim srcem o kakovosti pitne vode.
Ob igrano-lutkovni predstavi Mala morska deklica so se otroci preizkusili v znanju o pitju vode iz pipe in za uspešno opravljeno delo domov odnesli steklene bidone Šaleški biser. Naj tudi vam osvežimo znanje.
10 razlogov za pitje vode iz pipe, ki jim ne boste mogli oporekati:
Za najbolj osvežilno pijačo na svetu je pri nas, v Sloveniji, dovolj, da odprete pipo in si natočite že ohlajeno vodo. Si sploh lahko predstavljate večje razkošje?
Šaleški biser - okus zdravja. Pijte ga večkrat na dan!
Komunalno podjetje Velenje (KPV) skupaj z občinami ustanoviteljicami in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) so sklenili Sporazum o sodelovanju pri načrtovanju Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za postopen prehod na obnovljive vire energije (OVE). Skupni koncept prehoda vključuje toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, razdelilno postajo za ločitev veje na del Šoštanj in del Velenje, toplotno črpalko na Centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju KPV.
Prva faza preobrazbe sistema ogrevanja in postopna energetska sanacija stavb sta že v teku in bosta prinesli 25.269 ton manj izpustov CO2, 21.150 ton manj porabljenega premoga, kar pomeni letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh (trenutno je povprečna letna poraba 320.000 MWh).
V Šaleški dolini moramo v desetih letih preiti na čist vir energije, zato je treba čim prej definirati investicije in ukrepe, ki bodo iz naslova Sklada za pravičen prehod prioritetno naslavljali prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. TEŠ je edinstvena energetska lokacija, ki jo velja tudi v prihodnosti dobro izkoristiti.
Sporazum o pripravi idejne rešitve za koncept prenove daljinskega sistema ogrevanja v Šaleški dolini z novimi OVE viri je podlaga za pripravo projektne dokumentacije skupnega koncepta projektne skupine za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šaleške doline z vključitvijo naprav za proizvodnjo elektrike in toplote s postopnim prehodom na obnovljive vire energije. To pomeni, da bodo vrhunski strokovnjaki obeh strani skupaj pripravili tehnične in projektne podlage za Skupni koncept OVE, in sicer toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, ki omogoča uporabo različnih goriv, razdelilno postajo za ločitev skupne veje na del Šoštanj in del Velenje ter toplotno črpalko na Centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju KPV.
Sporazum so podpisali generalni direktor TEŠ mag. Branko Debeljak, direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja in župani treh občin ustanoviteljic KPV: župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Podpis Sporazuma je zgolj prvi korak na poti v brezogljično Šaleško dolino.
V Komunalnem podjetju Velenje skupaj z občinama Velenje in Šoštanj že letos načrtujemo oddajo vloge za črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravičen prehod, kjer je Preobrazba opredeljena kot strateški projekt regije. V začetku naslednjega leta (2024) pa bomo na terenu začeli izvajati prenove izolacije in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj ter umeščati predviden prvi OVE vir za proizvodnjo toplote. Ključna bo tudi sočasna energetska sanacija vseh stavb na območju Velenja.
V Šaleški dolini načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja, ki oskrbuje več kot 35.000 odjemalcev. Vzpostavljen je bil leta 1959 kot prvi v nekdanji Jugoslaviji in je ključno pripomogel k okoljski sanaciji Šaleške doline. Prednosti ohranjanja sistema daljinskega ogrevanja so višja energijska učinkovitost, zdravo in čisto bivalno okolje ter implementacija obnovljivih virov energije v velikem obsegu, kljub prostorskim omejitvam. Ker želimo ohraniti čist zrak tudi v prihodnje, je primerna rešitev le v ohranitvi celovitega daljinskega ogrevanja, v zeleni preobrazbi in razpršenosti virov.
V nedavnem neurju, ki je zajelo vso Slovenijo in povzročilo precejšnjo škodo, je nastala znatna gmotna škoda tudi na komunalni infrastrukturi v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Še posebno slabo jo je odnesel cevovod Ljubija, ki je bil v neurju na več mestih popolnoma uničen. Prav tako je na mestu zajetja struga Ljubije v celoti spremenila traso, zato so potrebna obsežna zemeljska dela za ponovno vzpostavitev prvotne struge in čiščenje zajetja. Ker gre za enega pomembnejših delov vodne oskrbe v Šaleški dolini, nam je v tem tednu, kot smo že poročali, pri delu priskočila na pomoč tudi Slovenska vojska s težko gradbeno mehanizacijo.
Danes si je stanje pri sanaciji glavnega vodnega zajetja in vodovoda Ljubija na terenu ogledal direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja s sodelavci (na fotografiji).
Na trasi vodovoda Ljubija je cevovod na več mestih odkrit, za sanacijo bo potrebno najprej zgraditi ustrezne oporne zidove in nato znivelirati cevovod ter ga podsuti in obsuti, prav tako pa tudi urediti optično povezavo med zajetjem in napravo za pripravo pitne vode Grmov vrh, ki je na več mestih pretrgana. Pripravljamo tudi tehnološke rešitve za zaščito cevovoda Ljubija z opornimi zidovi, ki bi dolgoročno zaščitili cevovod.
Nedavna neurja s poplavami so povzročila največjo škodo v naravnih nesrečah v zgodovini samostojne Slovenije. Dan pretresljivih prizorov si bomo zapomnili za zmeraj. Odpravljanje posledic ujme bo trajalo več let, celjenje naše kolektivne zavesti in zavedanja o krhkosti ravnovesja med človekom in naravo verjetno še dlje.
Ujma seveda ni prizanesla tudi komunalni infrastrukturi v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Nastala je precejšnja škoda, ki jo sedaj naše ekipe na terenu pospešeno odpravljajo, saj je neprekinjena in zanesljiva oskrba uporabnikov naša najbolj pomembna naloga.
Medtem ko marsikje po Sloveniji voda še vedno ni pitna, bodisi so potrebni ukrepi prekuhavanja vode, ponekod je tudi hudo pomanjkanje pitne vode, je bila pitna voda v vseh treh občinah, kjer izvajamo vodno oskrbo, tudi v času poplav skladna z zahtevami zakonodaje, zdravstveno ustrezna in varna za uživanje. V času poplav, ki so se zgodile 4. avgusta, smo bili edini izvajalec vodne oskrbe, kjer prekuhavanje vode za uporabnike v Savinjski dolini ni bilo potrebno in je bila le-ta ves čas na voljo. Ukrep prekuhavanja vode je bil izdan samo za manjši vodooskrbni sistem Bele Vode (preklican 18. avgusta), kjer je bil poleg kaljenja vode velik problem uničenje infrastrukture, zato smo za nekaj uporabnikov takoj vzpostavili nadomestno oskrbo s cisternami. Delno so cevovodi že sanirani, na nekaterih mestih pa smo vzpostavili začasno vodovodno omrežje.
Zagotavljanje nemotene in varne vodne oskrbe ne bi bilo mogoče brez sodobnih naprav za pripravo pitne vode na vseh treh oskrbovalnih območjih. S pomočjo tehnološko dovršenih ultrafiltracijskih naprav v objektih za pripravo pitne vode Grmov vrh, Čujež in Mazej, ki so bili zgrajeni v sklopu kohezijskega projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« leta 2015, ne bi uspeli zagotavljati pitno vodo v tako izjemnih razmerah, ko so zaradi ujme kalili praktično vsi vodni viri. Kot velika prednost se je izkazal tudi lasten laboratorij, kjer smo lahko z izvajanjem analiz ves čas spremljali kakovost vode. Analize pitne vode so poleg on-line merilne opreme ključne za védenje, kakšno vodo pripravljamo in distribuiramo uporabnikom. Z izvajanjem analiz zdaj pomagamo tudi gospodinjstvom, ki imajo svoje vodne vire in ne vedo oziroma niso prepričani, ali je njihova voda primerna za uživanje. Pomoč smo ponudili (in jo že izvajamo) tudi kolegom iz Zgornje Savinjske doline, ki so jim poplave močno poškodovale opremo ali so ostali brez nje.
Še vedno s cisternami zagotavljamo vodooskrbo za deset uporabnikov na območju Lepe Njive, ki so sicer priključeni direktno na cevovod Ljubija, ki pa je bil v neurju na več mestih popolnoma uničen. Ob sanaciji tega cevovoda bo izvedena tudi sanacija približno 100 m cevovoda Bele Vode.
