Letos je mesto Velenje praznovalo 65 let. Prav tako letos obeležujemo 65-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture.
Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Napredna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv.
Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na podlagi le-tega so v letu 1958 začeli s predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil v letu 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
S 1. januarjem 2025 bosta v obstoječo modro cono B Mestne občine Velenje vključeni dve novi parkirni območji, in sicer parkirišče na Efenkovi cesti med objekti Efenkova cesta 1, 3 in 3a ter parkirišče pred stanovanjskimi objekti na Tomšičevi cesti 12, 14 in 16, kjer je skupaj nekaj več kot 30 parkirnih mest. Na območju Velenja bo tako v modrih conah na voljo okoli 3.070 zunanjih parkirnih mest in 1.353 parkirnih mest v garažnih hišah.
Parkiranje v modri coni B je časovno omejeno in plačljivo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro. Spremembe so bile sprejete na podlagi pobude krajanov in sklepov Krajevne skupnosti Šmartno in Mestne četrti Desni breg, z namenom izboljšanja prometne ureditve in zagotavljanja enakopravnega dostopa do parkirnih površin.
Nova ureditev bo vključila postavitev dodatne cestnoprometne signalizacije in nakup novih parkomatov za lažje upravljanje con. Vzdrževanje, kot sta čiščenje in zimska služba, bo še naprej skrb Mestne občine Velenje.
Na območju Velenja je trenutno v modrih conah na voljo 3.037 zunanjih parkirnih mest in 1.353 parkirnih mest v garažnih hišah. Modre cone omogočajo brezplačno parkiranje do določenega časa (od 30 do 90 minut, odvisno od cone), medtem ko je parkiranje v garažnih hišah možno po ugodnih cenah. Obvezno plačevanje parkirnine je na zunanjih parkiriščih v conah A, B, C, D, E, G in H ter v garažnih hišah Zdravstveni dom, Mercator, Avtobusna postaja in Gorica.
Več informacij lahko zainteresirani najdejo na povezavi Modre cone.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
Zimsko službo za vzdrževanje občinskih cest bo na območju Mestne občine Velenje do 25. novembra (do izteka koncesije) izvajalo podjetje PUP Velenje, po 26. novembru pa Komunalno podjetje Velenje. Urejanje in čiščenje javnih utrjenih površin bo izvajalo podjetje Andrejc, za vzdrževanje šestih državnih cest v skupni dolžini 42 kilometrov pa je zadolženo podjetje VOC Celje. Skupna dolžina 386 kategoriziranih cest na območju Mestne občine Velenje znaša skupaj približno 222 kilometrov.
Komunalno podjetje Velenje ima za izvajanje zimske službe vzdrževanja občinskih cest na razpolago 17 enot ter ekipo za ročno odstranjevanje snega na prehodih za pešce. Na zalogi imajo 100 ton peska in 200 ton soli za posipanje, glede na porabo pa zaloge sproti dopolnjujejo. V zimski sezoni 2024/25 imamo za izvajanje zimske službe v proračunu zagotovljenih 385 tisoč evrov, za vzdrževanje javnih utrjenih površin pa 238 tisoč evrov.
V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta oziroma v obdobju trajanja zimskih razmer, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. V tem času so enote zimske službe v stalni pripravljenosti, vsa vozila v prometu pa morajo biti ustrezno opremljena z zimsko opremo. Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, in sicer pripravljenost dežurne službe in delovnih skupin, vzdrževanje zimske opreme cest, zagotavljanje materiala za posipanje v deponijah, posipanje proti poledici, preventivno posipanje, pluženje snega, odstranjevanje snega, odvoz snega in začasno krpanje cestišč. Zimske razmere pa nastopijo takrat, ko je zaradi vremenskih pojavov, kot so sneg, poledica, sodra, žled ipd., lahko ogroženo normalno odvijanje prometa in pri tem prihaja do odstopanj od sicer zagotovljenih tehničnih lastnosti ceste.
Nemotena in kakovostna oskrba prebivalcev Šaleške doline s pitno vodo je eden od temeljnih ciljev Komunalnega podjetja Velenje kot izvajalca obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb. Tako so v teh dneh zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje ponovno postavljeni pred velik izziv: odpraviti izredno zahtevno nenadno okvaro na transportnem vodovodu DN 500 na relaciji Šoštanj–Velenje pri Premogovniku Velenje.
K odpravi okvare smo morali pristopiti nemudoma, zato se le-ta odpravlja kljub slabim vremenskim razmeram že danes, dne 20. 11. 2024. Predhodno so se na vodovodnem sistemu izvedle nujne prevezave, s katerimi se je v največji možni meri zagotovila nemotena oskrba čim večjega števila uporabnikov. Uporabniki, ki jim v času odpravljanja okvare ne moremo zagotoviti ustrezne oskrbe s pitno vodo, so bili o tem obveščeni preko sredstev javnega obveščanja, večji odjemalci pa tudi ustno.
Na obravnavanem območju imamo tudi uporabnike z izredno občutljivo dejavnostjo, kot je reja piščancev, ki zahteva kontinuirano oskrbo s pitno vodo. Za slednje smo zagotovili nadomestno oskrbo s pitno vodo z gasilskimi cisternami. Na ta način so priskočili na pomoč PGD Šmartno ob Paki, PGD Paška Vas, PGD Šoštanj in PGD Andraž nad Polzelo, za kar se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo.
Zaradi časovne omejitve in kompleksnosti dela sta na terenu prisotni ekipi sektorja vzdrževanja in sektorja distribucije pitne vode, saj je potrebno v največji možni meri zagotavljati nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v času izvajanja del.
V sklopu izvedbe omenjenih del je ključnega pomena ustrezno strokovno sodelovanje med sektorjem vzdrževanja, sektorjem zajema in priprave pitne vode ter sektorjem distribucije pitne vode. Zaposleni v sektorju vzdrževanja so predhodno pripravili vse potrebno za popravilo okvare, sektor zajema in priprave pitne vode je izvršil zadostno polnjenje vseh vodohranov na sistemu, sektor distribucije pitne vode pa je uredil vse potrebne prevezave na omrežju ter poskrbel za obveščanje uporabnikov, pri katerih je predvidena motena dobava pitne vode. Gre za okoli 400 objektov oziroma približno 1600 uporabnikov.
Prenovljena Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode usklajuje zakonodajo s sodobnimi okoljskimi potrebami in tehnološkim napredkom. Poudarek je tudi na obravnavi novih onesnaževal in izboljšanju kakovosti voda v EU.
V oktobru je Evropski parlament potrdil, 5. 11. 2024 pa je Svet EU sprejel prenovljeno Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, ki je nadomestila 30 let staro direktivo. S posodobljeno Direktivo so določeni novi standardi za varstvo okolja in javno zdravje. Cilj prenovitve Direktive je posodobiti in izboljšati upravljanje s komunalno odpadno vodo ter obravnavati vire onesnaževanja iz urbanega okolja, ki v stari direktivi še niso bili ustrezno naslovljeni, ter doseči boljšo usklajenost s cilji Evropskega zelenega dogovora.
Posodobljena direktiva uvaja več ključnih določb za izboljšanje čiščenja odpadne vode in zmanjšanje onesnaževanja vode. Te vključujejo strožje standarde za odstranjevanje hranil in onesnaževal, okrepljeno spremljanje (vključno z zdravstvenimi parametri in podnebnim odtisom), celovite načrte za ravnanje s komunalno odpadno vodo ter velik poudarek na spodbujanju krožnega gospodarstva.
Zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je dejavnost, s katero zmanjšujemo negativni vpliv na vodotoke in podzemno vodo, pri čemer se moramo zavedati, da vse, kar skupaj z vodo uporabljamo v vsakdanjem življenju, pri kuhanju, umivanju, čiščenju, prenesemo v odpadno vodo. Veliko ljudi najbrž ne ve, da je v kozmetičnih pripravkih, čistilih in zdravilih ogromno kemijskih snovi, ki so v naravi nerazgradljive. Ker čistilne naprave za komunalne odpadne vode v bistvu samo posnemajo samočistilno sposobnost rek, seveda z veliko večjo kapaciteto, to pomeni, da vse te snovi preidejo v okolje. In ker vse, kar na Zemlji nastane, tu tudi ostane, pomeni, da se te snovi že kopičijo v okolju, prehajajo v različne ekosisteme in preko prehranjevalnih verig in zraka na koncu pridejo nazaj do nas, v naša telesa.
