Nekdanja TE Velenje

Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa še niso razmišljala niti največja slovenska mesta. Revolucionarna misel se je uresničila v pičlih treh letih: prvi korak je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje (sprejet v letu 1957). V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi RLV (zdajšnji sedež MO Velenje). Dan 29. 11. 1959 tako velja za začetek oskrbe s toplotno energijo, saj je takrat stekla sploh prva daljinska oskrba s toplotno energijo v Sloveniji in tedanji skupni državi SFRJ!

Na naslovni fotografiji je nekdanja TE Velenje, iz katere je steklo prvo daljinsko ogrevanje.

13 KPV fotografije FB

V Komunalnem podjetju Velenje smo zaradi nekaterih motenj pri dobavi toplotne energije v preteklem obdobju pridobili obrazložitev Termoelektrarne Šoštanj. Kot so pojasnili, v času ko 6. blok Termoelektrarne Šoštanj zaradi pomanjkanja premoga stoji, toploto zagotavljajo z obratovanjem ene ali obeh plinskih turbin. Ker je toplotni odjem na meji stalnega obratovanja obeh turbin, morajo eno plinsko turbino vklapljati in zaustavljati, kar povzroča rahla nihanja parametrov v sistemu, so še zapisali. Do kdaj bo tako, je v tem trenutku nemogoče napovedati. S popolnoma spremenjenimi režimi delovanja se tako v TEŠ kot v Komunalnem podjetju Velenje naši strokovnjaki srečujejo prvič in vseskozi iščejo ustrezne rešitve. Na odjem in način uporabe ene ali obeh plinskih turbin v največji meri vpliva vreme in zunanje temperature. Čas delovanja večje ali manjše moči tako dnevno skupaj usklajujemo in prilagajamo vremenskim razmeram. Vse odjemalce v Komunalnem podjetju Velenje prosimo za razumevanje, saj brez TEŠ toplote sami ne moremo zagotavljati.

DelovnoSrečanjeKPVTES

Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja Premogovnika Velenje, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti, ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma in energetske krize, ki je posledica rusko-ukrajinskega spora, moramo biti v Komunalnem podjetju Velenje čimprej pripravljeni na rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.

Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj, in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWH. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.

Na srečanju smo z vodstvom TEŠ dosegli dogovor na načelni ravni, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje vseh treh podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, da ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.

V Komunalnem podjetju smo se medtem s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo že dogovorili za pospešeno izmenjavo vseh informacij pri pridobivanju sredstev iz evropskih Sklada za pravičen prehod in Sklada za obnovo in okrevanje, pa tudi pri načrtih ostalih deležnikov na področju zelenega prehoda države. Hkrati že vodimo dialog z nevladnimi organizacijami in Evropsko Investicijsko banko.

Osnutek Akcijskega načrta smo pripravili skupaj z občinama Velenje in Šoštanj in s strokovnimi partnerji (podjetji ELES, Kolektor in Esotech).

Na naslovni fotografiji: delovno srečanje direktorjev Komunalnega podjetja, Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje in občin ustanoviteljic.

Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se novembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar 251,73 evra, torej več kot trikrat več.

Tabela povprecna maloprodajna cena

Po statistiki pa je v Velenju poraba toplote v povprečju 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti!

Možni načini za energijske prihranke:

  • celovita energetska sanacija objekta in hidravlično uravnoteženje objekta,
  • vgradnja termostatskih ventilov na vseh grelnih telesih v stanovanju,
  • prezračevanje stanovanja za največ 5 minut in potem zaprtje oken,
  • zapiranje radiatorjev ni racionalno, ampak naj bodo priprti na nekem konstantnem nivoju,
  • z upravniki izvajalce meritev pozivamo, da zagotovijo pravilen in optimalen način delitev stroška toplote.

MinistrstvoSrecanje

Glavni cilj Komunalnega podjetja Velenje je, da glede na načrtovano zaprtje Premogovnika Velenje v letu 2033 poskrbi za celostne zelene vire energije, ki bodo Šaleško dolino zanesljivo in nemoteno oskrbovali s toploto tudi v prihodnosti. Z obstoječim daljinskim sistemom, ki je drugi največji v Sloveniji, trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov. Zakaj je za nas in za prebivalce doline tako pomembno, da ohranimo enoten sistem ogrevanja? Le tako lahko prispevamo k čistemu zraku, saj vsak odklop, pa tudi nižanje moči na priključku, pomeni slabljenje sistema in večje izpuste CO2 zaradi individualnih načrtov ogrevanja. S celovitim, zelenim sistemom daljinskega ogrevanja bomo vsi skupaj tudi družbeno odgovorni, oskrba s toploto bo ostala zanesljiva in varna, predvsem pa bo še bolj učinkovita. Vseeno bo zelena preobrazba ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Na Ministrstvu za Infrastrukturo sta direktorja Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašperja Škarjo in tehničnega direktorja KP Velenje Janeza Ramšaka sprejela generalni direktor Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc in vodja Sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire energije mag. Erik Potočar. Spregovorili so o možnih virih sofinanciranja ključnih projektov podjetja pri preobrazbi: obnovi izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitvi toplotnih postaj, energetski sanaciji stavb in vpeljavi 100-odstotno zelenih virov energije za daljinsko ogrevanje.

Že samo prvi trije projekti bi po ocenah lahko prinesli 25.269 manj izpustov CO2,  za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWHt. Dogovorili so se za pospešeno izmenjavo vseh informacij pri pridobivanju sredstev iz evropskih Sklada za pravičen prehod in Sklada za obnovo in okrevanje, pa tudi pri načrtih ostalih deležnikov na področju zelenega prehoda države. V Komunalnem podjetju Velenje hkrati vodimo razgovore z nevladnimi, ekološkimi  organizacijami, z družbama Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in z njunim lastnikom, Holdingom Slovenske Elektrarne, in Evropsko Investicijsko banko.

Osnutek Akcijskega načrta smo pripravili skupaj z občinama Velenje in Šoštanj in s strokovnimi partnerji (podjetji ELES, Kolektor in Esotech).

Na naslovni fotografiji: delovno srečanje direktorjev Komunalnega podjetja in pristojnih na Ministrstvu za infrastrukturo.