Energetski viri so omejeni. To nam narekuje čim bolj racionalno pretvorbo, transport in porabo energij vseh vrst. Pri tem ni pomembno, koliko energije je na nekem mestu v določenem trenutku na razpolago, pomembno je, da vzpostavimo pravilen odnos do vsakršnega energetskega potenciala.
V poslovni enoti Energetika izvajamo dejavnosti gospodarske javne službe:
Potrebe po energetski oskrbi so bile za izboljšanje bivalnega udobja tako v obsegu, kot v načinu zadostitve vedno odvisne od številnih dejavnikov in so se z leti spreminjale.
To je vseskozi postavljalo pred kolektiv PE Energetika vedno nove izzive pri izvajanju energetskih dejavnostih, katere ambiciozno obvladujemo in uresničujemo tudi danes.
Globalno gledano smo z uvedbo organizacijskih in tehnološko predpisanih postopkov pripomogli k varčnejši rabi energije in s tem posledično manjšemu onesnaževanju okolja.
Vizija in strateški cilji energetskih dejavnosti so:
Na vseslovenski energetski konferenci VEK 2026, ki je 26. in 27. maja potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, je Komunalno podjetje Velenje sodelovalo v razpravah o prihodnosti slovenskega energetskega sistema in izzivih pravičnega energetskega prehoda. Konferenca je pod naslovom »Učinkovit, pravičen in odporen energetski prehod« združila predstavnike stroke, gospodarstva in odločevalcev ter odprla vprašanja energetske učinkovitosti, odpornosti sistema in njegove povezanosti z drugimi družbenimi področji.
V uradnem programu konference je kot gost omizja »Energetska učinkovitost in oskrba« nastopil tudi tehnični direktor Komunalnega podjetja Velenje Janez Ramšak. V razpravi je opozoril na zahtevnost preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, kjer bo treba ob izstopu iz premoga do leta 2033 zagotoviti nove, zanesljive in dolgoročno vzdržne vire toplote. Med ključnimi poudarki so bili postopnost prehoda, obseg potrebnih vlaganj ter iskanje rešitev, ki bodo hkrati razvojno, okoljsko in socialno vzdržne.
Prihodnost daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini bo po ocenah stroke temeljila na kombinaciji več tehnoloških rešitev, med njimi velikih toplotnih črpalk, biomase, hranilnikov toplote, elektrodnih kotlov ter večjega vključevanja obnovljivih virov in odvečne toplote iz industrije. Hkrati bodo nujni tudi obnova vročevodnega omrežja, zmanjševanje izgub, digitalizacija sistema in energetska prenova stavb. Udeležba na konferenci je za Komunalno podjetje Velenje pomenila priložnost za strokovno izmenjavo, predstavitev izkušenj iz lokalnega okolja in krepitev vloge podjetja v razpravah o trajnostni energetski prihodnosti.
Predstavniki Komunalnega podjetja Velenje so se na povabilo podjetja Grundfos udeležili strokovnega dogodka na Madžarskem, v okviru katerega so obiskali proizvodni obrat GMH2. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki drugih podjetij iz regije, kar je omogočilo širšo izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks na področju sodobnih črpalnih sistemov ter energetske učinkovitosti. Namen srečanja je bil krepitev sodelovanja ter seznanitev z novimi rešitvami, ki jih podjetje Grundfos razvija za potrebe komunalne in energetske infrastrukture.
V sklopu obiska so si udeleženci ogledali proizvodni proces, ki vključuje montažo in testiranje različnih črpalnih agregatov za komunalne in energetske sisteme. Predstavljen je bil tudi sodoben pristop k organizaciji proizvodnje, poudarek pa je bil na zagotavljanju kakovosti ter digitalizaciji procesov, ki omogoča visoko stopnjo nadzora in sledljivosti v vseh fazah proizvodnje.
Pomemben del strokovnega programa je bil namenjen predstavitvi naprednih rešitev podjetja Grundfos, med katerimi izstopa sistem Grundfos MIXIT. Gre za integrirano rešitev za ogrevalne in hladilne sisteme, ki v eni kompaktni enoti združuje več ključnih komponent, kot so krmilnik, ventili, aktuatorji in senzorji. Takšen pristop bistveno poenostavi načrtovanje, izvedbo in upravljanje sistemov ter prispeva k večji energetski učinkovitosti. [grundfos.com]
V okviru obiska so si udeleženci ogledali tudi implementacijo sistema MIXIT v realnem okolju, kjer so na praktičnem primeru spoznali njegovo delovanje in prednosti. Rešitev omogoča enostavnejšo regulacijo, zmanjšuje kompleksnost sistemov ter izboljšuje nadzor nad porabo energije, kar predstavlja pomembno dodano vrednost pri upravljanju sodobnih energetskih in komunalnih sistemov.
Strokovni obisk je udeležencem omogočil pridobitev novih znanj ter neposreden vpogled v dobre prakse, ki jih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjem razvoju in optimizaciji komunalnih storitev. Takšna sodelovanja prispevajo k uvajanju naprednih, energetsko učinkovitih rešitev ter k trajnostnemu razvoju lokalnega okolja.
Letos je mesto Velenje praznovalo 65 let. Prav tako letos obeležujemo 65-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture.
Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Napredna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv.
Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na podlagi le-tega so v letu 1958 začeli s predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil v letu 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
