Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2025 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Na vodooskrbnih sistemih v Šaleški dolini se je izvajal obsežen nadzor kakovosti pitne vode. Na pipah uporabnikov so potekale tri vrste monitoringa: republiški monitoring (NLZOH Maribor), redni zunanji nadzor (NLZOH Celje) ter redni notranji program spremljanja učinkovitosti priprave vode (Komunalno podjetje Velenje). V okviru teh nadzorov so bili preverjani parametri, določeni v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/23).
V letu 2025 je bilo na pipah uporabnikov v okviru republiškega monitoringa analiziranih 68 vzorcev pitne vode, v okviru zunanjega nadzora 120 vzorcev ter v okviru rednega notranjega nadzora 524 vzorcev. V vseh vzorcih sta bili preverjeni mikrobiološka ter fizikalno-kemijska ustreznost pitne vode.
Med vsemi odvzetimi vzorci sta bila dva vzorca neustrezna, vendar zdravje uporabnikov ni bilo ogroženo. V obeh primerih so bili izvedeni korektivni ukrepi in kontrolna vzorčenja. Vsi ostali vzorci so bili zdravstveno ustrezni ter mikrobiološko in fizikalno-kemijsko skladni z zahtevami veljavne zakonodaje.
Vrednosti posameznih parametrov pitne vode po oskrbovalnih območjih so prikazane v Tabeli 2 (čisto spodaj).
Za obvladovanje kriznih situacij (onesnaženje virov, naravne nesreče, tehnične okvare ipd.) imamo pripravljene Načrte ukrepanja ter obveščanja v letu 2026. Obveščanje v izrednih razmerah bo potekalo preko naslednjih medijev: www.kp-velenje.si, Facebook KP Velenje, Radio Velenje, Moj radio, www.velenjcan.si, www.velenje.si, www.sostanj.si, www.smartnoobpaki.si in VTV studio. Obveščanje prednostnih objektov bo potekalo tudi preko njihovih kontaktnih oseb.
Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje sistematično spremljata porabo toplote v okviru sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V Mestni občini Velenje je od 246 večstanovanjskih objektov že 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, 9 odstotkov jih je celovito saniranih, 30 odstotkov pa jih je znižalo obračunsko moč. Za leto 2026 je napovedanih kar 47 novih sanacij, kar pomeni izrazit pospešek energetskih prenov. Najnovejši podatki potrjujejo, da so učinki energetskih sanacij in optimizacije ogrevalnih sistemov vse izrazitejši – tako pri porabi toplote kot pri stroških gospodinjstev.
Delovna skupina za analizo porabe toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, se je ponovno sestala in se seznanila z aktualnimi podatki.
Do konca leta 2025 je bilo na območju Mestne občine Velenje evidentiranih 246 večstanovanjskih objektov, od tega jih je že 109, kar 44 %, izvedlo vsaj enega izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, 22 objektov (9 %) pa celovito prenovo. 73 večstanovanjskih objektov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh, je že znižalo obračunsko moč in si zagotovilo nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 kaže, da je bila skupna količina toplote primerljiva z letom 2024, čeprav so bile povprečne zunanje temperature nižje. To pomeni, da prenove že vidno vplivajo na manjšo porabo.
Najbolj nazoren primer je objekt na Tomšičevi 39–41–43, kjer so izvedli vse ključne ukrepe energetske sanacije: toplotni ovoj, zamenjava stavbnega pohištva, optimizacija ogrevalnega sistema, hidravlično uravnoteženje ter znižanje obračunske moči. Podatki kažejo, da sanirani objekt porabi približno polovico toplote v primerjavi z nesaniranimi sosednjimi stavbami. Medtem ko nesanirani objekti dosegajo porabo nad 160 MWh letno, je poraba na celovito saniranem objektu okoli 84 MWh. Tudi v obdobjih hladnejših zim, ko se poraba na številnih objektih poveča, sanirane stavbe ohranjajo bistveno nižjo porabo na kvadratni meter. To potrjuje, da investicija v energetsko učinkovitost ni le kratkoročen ukrep, temveč predstavlja trajno nižji strošek za gospodinjstvo.
V Vili Bianca v Velenju je včeraj (tj. 12. februarja 2026) potekal zaključni dogodek evropskega projekta 3Diverse, ki je v okviru programa LIFE od oktobra 2022 do marca 2026 usmerjen v preobrazbo energetskih sistemov Savinjsko-šaleške regije, predvsem daljinskega ogrevanja, ob postopnem opuščanju premoga. Projekt, vreden 1.450.513,40 €, je financiran s strani Evropske komisije iz programa EU LIFE - CET ter združuje občine, raziskovalne ustanove, industrijo ter Komunalno podjetje Velenje pri razvoju sodobnih rešitev za pametno, digitalizirano in nizkoogljično energetiko.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali Klemen Kosovinc (Kolektor Setup), dr. Andrej Kitanovski (Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani), Uršula Menih Dokl (Šaleško EKO gibanje), Gregor Rome (Care4Climate in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), Boštjan Krajnc (direktor Zavoda Kssena) in Ana Šuperger (Šaleški študentski klub). Razprava je izpostavila izzive stabilnosti cen toplote, digitalizacije sistemov, diverzifikacije virov energije ter vlogo posameznika in lokalne skupnosti pri sprejemanju sprememb. Posebej živahna je bila debata o spremembi življenjskih navad uporabnikov, komunikaciji ter pridobivanju zaupanja domačinov za projekt.
Sodelujoči so poudarili, da je vloga posameznika ključna – sprejemanje novih navad, kot so racionalna raba energije, prilagajanje na pametne rešitve in sodelovanje pri energetski prenovi stavb. Komunikacija je bila izpostavljena kot osrednji element: transparentno obveščanje, vključevanje prebivalcev v proces odločanja ter odprt dialog so nujni za pridobitev zaupanja domačinov. Spremembe morajo temeljiti na sodelovanju, upoštevanju skrbi in želja skupnosti ter mladih, saj je le tako mogoče doseči, da prehod na nov sistem postane priložnost, ne grožnja.
Prisotne je z uvodnim nagovorom pozdravila tudi predstavnica Evropske komisije Marta Presmanes, ki je poudarila, da je projekt zgleden primer evropske ambicije za energetski prehod. Projekt spodbuja prehod iz premoga v trajnostno, digitalizirano in nizkoogljično daljinsko ogrevanje Šaleške doline, izboljšuje učinkovitost obstoječega sistema in zmanjšuje izgube toplote ter ustvarja prepričljiv model za zeleno preobrazbo regije.
Uporabniki abonmajev, kart in dovolilnic lahko odslej preprosto preverijo veljavnost svojih dovoljenj na spletu – hitro, enostavno in brez obiska podjetja.
Spletni dostop je na voljo preko QR kode ali na povezavi ali
Preverjanje lahko opravijo vsi uporabniki, ne glede na to, ali so abonma, karto ali dovolilnico kupili v spletni trgovini ali osebno na sedežu podjetja.
Kako deluje?
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je 15. januarja zvišala ceno toplote za daljinsko ogrevanje. Do spremembe je prišlo zaradi zakonske uskladitve cene z inflacijo, in to kljub nasprotovanju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Ker mora Komunalno podjetje Velenje pri oblikovanju cen slediti zakonskim postopkom, se bo višja nabavna cena upoštevala z dvigom variabilnega dela cene toplote od 1. februarja 2026.
Da se ta sprememba v najhladnejšem delu leta ne bi poznala na položnicah, sta se obe občini odločili, da bosta v celoti pokrili razliko v ceni v mesecih februar, marec in april 2026 za gospodinjske uporabnike. To pomeni, da cena toplote na megavatno uro za uporabnike v tem obdobju ostaja enaka. Račun za ogrevanje bo, tako kot do zdaj, odvisen predvsem od porabe posameznega gospodinjstva. S tem ukrepom želita občini zagotoviti, da ostane ogrevanje v tej sezoni predvidljivo in dostopno.
Hkrati obveščamo, da bo Komunalno podjetje Velenje po več letih prilagodilo tudi fiksni del cene toplotne energije, ki se od leta 2017 ni spreminjal, medtem ko so se stroški v tem času občutno povečali. Sprememba se nanaša le na industrijske in poslovne odjemalce – zanje bo fiksni del cene od 1. maja 2026 višji za 10,4 odstotka.
Za gospodinjstva fiksni del cene ostaja nespremenjen. O morebitnih nadaljnjih spremembah bodo uporabniki pravočasno obveščeni.
Naslovna fotografija: Andraž Roškar, KPV
