Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je vsem 177 odjemalcem aktivno in prednostno pomagalo pri zamenjavi dobavitelja zemeljskega plina. S posredovanjem informativnih podatkov o višini letnih stroškov oskrbe z zemeljskim plinom, ki so zbrani v aplikaciji za primerjavo stroškov oskrbe z zemeljskim plinom ( Primerjalnik stroškov oskrbe - Agencija za energijo ) in s pomočjo pri vzpostavitvi kontakta s potencialnim novim dobaviteljem so odjemalci vloge uspešno rešili. Do danes samo še trije odjemalci, ki plin uporabljajo, niso prejeli potrdila o menjavi dobavitelja, za kar pa roki še niso potekli. Najkasneje šest tednov po izvedeni menjavi pa prejme odjemalec še zaključni račun, s katerim se poravnajo vse finančne obveznosti iz pogodbenega razmerja s prejšnjim dobaviteljem.
Kot prvi med dobavitelji smo odjemalce že 25. 8. 2022 obvestili o prekinitvi dobave zaradi višje sile, pri čemer smo upoštevali enomesečni odpovedni rok. Kljub večkratnim zbiranjem ponudb pri dobaviteljih plina namreč nismo prejeli nobene ponudbe, na podlagi katere bi po 1. oktobru lahko še vedno smotrno dobavljali plin končnim uporabnikom.
Delež dobave zemeljskega plina v celotni strukturi zagotavljanja energentov Komunalnega podjetja Velenje je sicer znašal 1,1 %. Cene plina v Evropi so presegle mejnik 300 evrov na megavatno uro, kar je največ po marčnem rekordu nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino. Tudi zato in ob upoštevanju trenda brezogljične Evrope v KP Velenje ambiciozno načrtujemo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo drugega največjega sistema daljinskega ogrevanja v Slovenija, ki oskrbuje skoraj 40 tisoč odjemalcev in preko 650 industrijskih uporabnikov. V akcijskem načrtu so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.
Komunalno podjetje Velenje sodeluje v projektu UPTAKE: »Ponovna uporaba vode in blata iz čistilnih naprav v kmetijstvu: privzem in porazdelitev prioritetnih onesnažil v modelni rastlini paradižnika«, ki traja od 1. 10. 2022 do 30. 9. 2025, in poteka pod vodstvom Instituta Jožef Stefan. Projekt bo vključeval raziskovalce petih vodilnih nacionalnih ter sedmih evropskih in mednarodnih priznanih inštitucij. Projekt UPTAKE podpira tudi GZS oziroma Zbornica komunalnega gospodarstva in Skupnost občin Slovenije.
Podnebne spremembe so največji izziv našega časa. Svetovne projekcije nakazujejo, da bodo temperaturni ekstremi in daljša sušna obdobja tudi v Evropi stalnica. Kaj je treba storiti, praviloma vemo, a žal prepočasi sprejemamo ukrepe, ki bi zmanjšali vplive na našem planetu na še sprejemljivo raven. Letošnje vroče poletje lahko že nakazuje na pomanjkanje vode, na katero se bo treba hitro in organizirano pripraviti tudi pri nas, navkljub trditvam, da je Slovenija vodnata dežela. Zato so projekti, kot je UPTAKE, še kako pomembni.
Nemotena in kakovostna oskrba prebivalcev Šaleške doline s pitno vodo je eden od temeljnih ciljev Komunalnega podjetja Velenje kot izvajalca obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb. Tako so bili zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje v mesecu septembru postavljeni pred velik izziv - obnoviti ter hkrati poglobiti dovodne in odvodne cevi tik pod vodohranom R2 Velenje in hkrati zagotavljati nemoteno dobavo pitne vode končnim uporabnikom na območju, ki se običajno oskrbuje iz dotičnega vodooskrbnega objekta.
Vsa dela so se izvajala v torek, 13. septembra 2022. Zaradi izgradnje nove ceste, ki bo hkrati služila tudi kot dovozna pot do vodohrana R2 Velenje, smo morali poglobiti vodovod zelo velikih dimenzij, in sicer dovodno cev AC DN 250, odvodno cev AC DN 200 in izpustno cev AC DN 300, kar je bilo zaradi dostopnosti in konfiguracije terena izredno težko izvedljivo. Še v istem dnevu se je nato izvedla prevezava na novo vgrajenih cevi na obstoječi transportni in primarni vodovod. Ker je bilo v vodohranu R2 Velenje za območje proti naselju Kavče akumulirane vode le za približno 12 ur, je bilo nujno potrebno izvesti zelo kompleksne funkcionalne prevezave sistema. Del uporabnikov, ki živijo v mestu, se je v tem času oskrboval iz drugih dveh vodohranov, in sicer delno iz R1 Velenje, večinoma pa iz vodohrana Hartl.
V sklopu omenjenih del je bilo ključnega pomena ustrezno strokovno sodelovanje med sektorjema vzdrževanje in distribucija pitne vode, saj so bili vsi uporabniki v tem času nemoteno oskrbovani s pitno vodo, kar se kaže tudi v tem, da v času izvajanja del ni bilo nobenih reklamacij.
Pitna voda, s katero uporabnike oskrbuje Komunalno podjetje Velenje, je zdravstveno ustrezna in primerna za uživanje
Zaradi povečanega števila klicev uporabnikov glede kakovosti pitne vode in njene uporabe, ki so se pojavili zaradi obvestil v medijih o neustrezni pitni vodi v Spodnji Savinjski dolini, vse naše uporabnike obveščamo, da je pitna voda na območju mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki zdravstveno ustrezna in skladna s Pravilnikom o pitni vodi ter tako primerna za uživanje. Na našem vodooskrbnem sistemu vse naprave delujejo normalno brez posebnosti, tako da lahko naši uporabniki pitno vodo uživajo brez kakršne koli dodatne obdelave. Prekuhavanje tako ni potrebno.
V Velenju smo na mednarodni konferenci o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, na kateri so bili poleg predstavnikov države prisotni tudi predstavniki Evropske unije ter drugi deležniki, razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcijskem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico izstopa iz premoga smo si v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. Občankam in občanom bomo z nasveti, kako zmanjšati porabo energije, pomagali v energetski pisarni, ki jo bomo v središču mesta odprli v sredini novembra. Prav tako je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol imenovali skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, saj želimo, da so občanke in občani seznanjeni z vsemi informacijami, ki vplivajo na kakovost našega življenjskega okolja.
Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da je v sklopu prestrukturiranja regije eden najbolj zahtevnih projektov preobrazba daljinskega ogrevanja, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja in aktivno udeležbo vseh udeležencev, tistih, ki lahko posredno ali neposredno pomagajo pri zeleni preobrazbi. Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali na pristojne državne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost projekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo pomoč države in Evropske unije.
