Centralna čistilna naprava Šaleške doline (v nadaljevanju CČN) je bila v prvi fazi zgrajena leta 1991 na nivoju prve in deloma druge stopnje čiščenja. V letu 2006 je bila CČN rekonstruirana in dograjena tudi na 3 stopnjo čiščenja, s čimer smo zagotovili zakonodajne zahteve iz državnega operativnega programa.
Glavni del mehanske stopnje čiščenja predstavljata dva primarna usedalnika, maščobnika in prezračevana peskolova. V fazi rekonstrukcije in nadgradnje čistilne naprave na tretjo stopnjo čiščenja leta 2006 je bila betonska konstrukcija primarnih usedalnikov, maščobnikov in prezračevanih peskolovov nad nivojem gladine odpadne vode obnovljena, betonski del pod vodno gladino pa pregledan in zaradi ocene, da je beton še dovolj kakovosten, ni bil podvržen temeljiti obnovi.
Po 30 letih od izgradnje osnovne betonske konstrukcije je nujno, da se betonska konstrukcija temeljito obnovi. V letu 2021 se je obnovil usedalnik 1, sedaj pa poteka sanacija usedalnika 2. Sanacija se izvaja s sodobnimi postopki sanacije armature in betonskih površin, posebej podvrženim kemijski in abrazijski obremenitvi.
Z navedeno sanacijo bomo zagotovili statično stabilnost, kemijsko odpornost in vodotesnost armiranobetonske konstrukcije mehanskega dela CČN za prihodnjih 30 let.
Komunalno podjetje Velenje je izvedlo dezinfekcijo cistern PGD Šalek, PGD Škale in PIGD Premogovnik, ki so bile uporabljene pri gašenju požara na Krasu. Cisterne so ustrezno pripravljene za prevoze pitne vode po Šaleški dolini.
Pohvala vsem gasilcem, ki ste sodelovali pri reševanju izrednih razmer na Krasu in nesebično pomagate ter priskočite na pomoč v vsakem trenutku, ko vas ljudje potrebujemo.
Zdravstveno ustrezna pitna voda je ključnega pomena za zdravje vsake skupnosti. Pomembno je, da smo vedno pripravljeni na morebitne izredne razmere in ustrezno seznanjeni, na kakšen način bomo v teh primerih obveščeni o potrebnih ukrepih. V Komunalnem podjetju Velenje imamo izdelan načrt ukrepanja in obveščanja uporabnikov v primeru izvajanja ukrepov, omejitev ali prepovedi glede uporabe pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov v Šaleški dolini.
Na povezavi so prikazani načini obveščanja in podajanja informacij v različnih situacijah. Svetujemo vam, da redno spremljate vsaj en medij, preko katerega podajamo informacije.
Kaj zajema načrt obveščanja uporabnikov pitne vode?
Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini zajema nabor sredstev javnega obveščanja, ki bi jih v podjetju uporabili za obveščanje uporabnikov v primeru, ko voda zaradi različnih razlogov ne bi bila varna za uporabo. Naravne nesreče (poplave, potresi, žled, nevihte, suša …), rutinske napake (okvare na cevovodih, napake v delovanju črpalk ali opreme, izpadi električne energije …) in druge nepredvidljive nesreče (razlitje nevarnih snovi v prometnih nesrečah ipd.) lahko vplivajo na kakovost pitne vode. Če bi bile težave neobvladljive in bi pitje vode predstavljalo tveganje za uporabnike, bi v podjetju takoj izvedli obveščanje uporabnikov s pomočjo sredstev javnega obveščanja, ki so navedena v načrtu obveščanja. Uporabniki bi bili obveščeni o potrebnih ukrepih, kot so prepoved pitja vode iz javnega vodovoda, prekuhavanje vode, možnostih nadomestne oskrbe, priporočilo pitja embalirane vode, prepoved pitja vode iz pipe za rizične skupine ipd. Javne ustanove, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele in živilski obrati, bi obvestili tudi osebno.
V sredstvih javnega obveščanja v zadnjem času pogosto zasledimo sporočila o težavah pri oskrbi s pitno vodo v trenutnem sušnem obdobju, ki je po letu 2003 eno najhujših v zadnjih 70 letih. Poleg tega, da je nekaterih območjih južnega dela države začelo pitne vode primanjkovati zaradi zmanjševanja izdatnosti obstoječih vodnih virov, pa težavo predstavljajo tudi hudi nalivi, ki zaključujejo posamezen vročinski val. Ob intenzivnih nalivih, ki so vse bolj pogosti, površinska voda onesnaži ranljive vodne vire, ki so zato neuporabni ali pa omejeno uporabni (prekuhavanje).
Na srečo v Šaleški dolini takih težav ne občutimo, saj imamo na eni strani dovolj zmogljive vodne vire, prav tako pa zgrajene tri sodobne naprave za pripravo pitne vode (NPPV), ki lahko očistijo tudi vodo iz vodnih virov, ki so zaradi intenzivnih padavin onesnaženi z biološkimi snovmi, predvsem blatom.
Tudi v tekočem letu 2022 so bile na vodnih zajetjih na razpolago zadostne količine surove pitne vode, ki smo jo brez težav ustrezno pripravili na treh ultrafiltracijskih napravah. Povprečna dnevna zajeta količina je 11.733 m3/dan, kar znaša nekoliko več kot 54 % skupne minimalne izdatnosti vodnih virov. V poletnih mesecih, še posebej v tem sušnem obdobju, je povečana poraba vode - v količini do 15.000 m3/dan. To pa je na našem sistemu še vedno obvladljivo, saj je minimalna izmerjena izdatnost v tem obdobju 21.600 m3/dan.
Najpomembnejši izvedeni projekti v letu 2021 na področju vodne oskrbe:
Skupaj smo na dejavnosti vodooskrbe izvedli obnovitvene investicije v višini dobrih 625.000 evrov.
Največji vložki so usmerjeni v obnovo vodovodnega omrežja (vir najemnina) in v odpravo okvar za zagotavljanje nemotene oskrbe (vir vodarina). Največje rezerve za zmanjševanje stroškov so pospešena obnova omrežja, ki bo na eni strani zmanjševala stroške odprave okvar, na drugi strani pa zmanjševala vodne izgube, kar pomeni manj stroškov pri pripravi pitne vode.
V bližnji prihodnosti bo delo usmerjeno v nadaljevanje obnov transportnih in primarnih cevovodov. Nas cilj je preseči mejnik dejanskih vodnih izgub pod 20 %. Prav tako bomo nadaljevali s sodelovanjem pri obnovah sekundarnega omrežja na območjih celovite obnove vse komunalne infrastrukture, s poudarkom na pravočasnem skupnem načrtovanju s posameznimi občinami lastnicami.
