
Staranje vodovodnega omrežja, okvare in vodne izgube so izzivi, s katerimi se soočajo upravljavci vodovodnih sistemov po vsej Sloveniji. O stanju vodovodnega sistema v Velenju je za članek časopisa Delo »Tretjino vode izgubimo, za obnovo milijoni« podatke posredovalo tudi Komunalno podjetje Velenje.
Slovenski vodovodni sistemi so pod vse večjim pritiskom. Pomemben del omrežij je star več desetletij, obnove pa ne dohajajo potreb. Posledice so večje število okvar in vodne izgube. Ob tem na stanje infrastrukture vplivajo tudi suša in drugi vremenski dogodki. Za večje obnove so potrebna večmilijonska sredstva, pri čemer je infrastruktura praviloma v lasti občin, upravljavci pa skrbijo za izvajanje javne službe, vzdrževanje in zmanjševanje izgub.
Komunalno podjetje Velenje upravlja 741 kilometrov vodovodnega omrežja, od katerega je približno devet odstotkov starejšega od 50 let. Več kot polovico omrežja predstavljajo cevi iz polietilena (PE, 57 %), v omrežju pa so tudi cevi iz nodularne litine (28 %), PVC (11 %), azbestcementa (2 %) in drugih materialov (2 %).
Pomemben pokazatelj stanja in učinkovitosti vodovodnega sistema so vodne izgube. V KPV so te leta 2015 znašale približno 24,6 odstotka, do leta 2023 pa smo jih zmanjšali na 19 odstotkov. V letu 2025 so se povečale na 21,4 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da delež vodnih izgub ni odvisen le od starosti omrežja, temveč tudi od drugih značilnosti in pogojev delovanja sistema.
Za ocenjevanje učinkovitosti vodovodnega sistema se uporablja tudi infrastrukturni indeks izgub (ILI), ki pri vrednotenju upošteva značilnosti posameznega sistema. V Velenju je njegova vrednost leta 2015 znašala 3,61, leta 2023 pa je dosegla najboljšo vrednost 2,06. Leta 2025 je znašala 2,29. Kot navaja Delo, se je kazalnik v zadnjem desetletju v Velenju občutno izboljšal.

Komunalno podjetje Velenje poziva vse upravljavce javnih objektov in ustanov, ki so bili zaprti med počitnicami, da pred začetkom šolskega leta izperejo interne vodovodne inštalacije.
Vsem vrtcem, šolam in drugim podobnim ustanovam priporočamo, da tako kot običajno tudi letos poskrbijo za intenzivno izpiranje vodovodnega omrežja. Izpiranje se opravi tako, da se poveča pretok pitne vode v vodovodnem omrežju. Na vseh pipah v objektu naj voda teče najmanj 15 minut oz. do stabilizacije temperature vode na pipi.
Svetujemo, da redna preventivna izpiranja vodovodnega omrežja izvajate tudi skozi vse leto in s tem zagotavljate pretočnost in ustrezno kakovost pitne vode.
Priporočamo tudi, da naj pitna voda na vsaki pipi vsak dan pred prvo uporabo teče vsaj dve minuti oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali. Predvsem je redno točenje vode na pipi pomembno tam, kjer se voda uporablja za pripravo napitkov za otroke – najpogosteje je to pipa v kuhinji. Vsaj enkrat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke.
Podrobnejša priporočila in navodila glede izpiranja in vzdrževanja interne vodovodne napeljave najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje(NIJZ) na naslednjih povezavah:
Lastniki ali upravljavci javnih objektov se lahko pred izvajanjem omenjenih aktivnosti za nasvet obrnejo na Komunalno podjetje Velenje (dežurna številka, 03 89 89 420).

V Mestni občini Velenje tudi v letu 2026 nadaljujejo z aktivnim varovanjem okolja ter spodbujanjem izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Na podlagi objavljenega javnega razpisa omogočajo sofinanciranje v višini 1.500 evrov na posamezen obstoječ stanovanjski objekt, za kar imajo v proračunu zagotovljenih 20.000 evrov. Na območju občine je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih že več kot 93 % prebivalcev, zato so tovrstni ukrepi ključni predvsem za razpršeno poselitev.
Z razpisom želijo prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja s komunalnimi odpadnimi vodami, pospešiti izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ter zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predvidena.
Ocenjen povprečen strošek nabave in vgradnje male komunalne čistilne naprave znaša približno 3.000 evrov, zato subvencija v višini 1.500 evrov pokrije približno polovico investicije. Sofinancirani so stroški nakupa naprave ter z njo povezana gradbena in montažna dela.
Do sredstev so upravičene fizične osebe – lastniki obstoječih stanovanjskih objektov na območju mestne občine Velenje, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije. Pomemben pogoj za pridobitev sredstev je tudi predložitev poročila o prvih meritvah delovanja MKČN, ki morajo biti izvedene skladno z razpisnimi pogoji, in sicer po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer – ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po zagonu naprave.
Razpis je objavljen na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave in razpisi), kjer so dostopna tudi vsa potrebna navodila in obrazci. Vloge bodo sprejemali do 31. avgusta 2026, sredstva pa bomo dodeljevali do njihove porabe.
Občanke in občane, ki živijo na območjih brez javne kanalizacije, vabijo, da se čim prej odločijo za vgradnjo male komunalne čistilne naprave in izkoristijo možnost sofinanciranja. S tovrstnimi ukrepi želijo tudi v prihodnje spodbujati trajnostno ravnanje z okoljem ter izboljševati kakovost bivanja vseh občank in občanov.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje

V Šaleški dolini tudi letos ponovno obratujejo javni pitniki, ki prebivalcem in obiskovalcem omogočajo brezplačen dostop do sveže pitne vode na javnih mestih. Pitniki predstavljajo pomemben del zdravega in trajnostnega urbanega okolja, saj spodbujajo pitje vode iz pipe ter uporabo steklenic za večkratno uporabo.
Pitniki so nameščeni na različnih lokacijah v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki, predvsem ob sprehajalnih poteh, jezerih, športnih površinah, otroških igriščih in drugih bolj obiskanih mestih.
Sezonski pitniki zahtevajo posebno pripravo
Pitniki v Šaleški dolini so sezonski pitniki, saj obratujejo predvsem v toplejšem delu leta. Pred ponovno spomladansko uporabo delavci Komunalnega podjetja Velenje opravijo obsežno pripravo pitnikov, ki vključuje:
Veliko pozornosti namenjamo tudi določanju potrebnega časa spiranja posameznega pitnika glede na dolžino priključka, količino vode v ceveh ter tehnične značilnosti pitnika. Namen teh ukrepov je zagotoviti čim bolj svežo pitno vodo na iztoku pitnika.
Reden nadzor kakovosti pitne vode
Pitniki so priključeni na javni vodovodni sistem, kjer kakovost pitne vode redno spremljamo v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa. Poleg nadzora v javnem omrežju izvajamo tudi dodatne preglede pitnikov ter kontrolna vzorčenja po začetku obratovanja in med sezono. Poudarjamo, da sistem spremljamo tudi preventivno. Ob vsaki manjši spremembi ali reklamaciji preverimo stanje in po potrebi izvedemo ustrezne zaščitne ukrepe.
Pomembna je tudi pravilna uporaba pitnikov
Uporabnikom priporočamo, da pred pitjem pustijo vodi nekaj časa teči do stabilizacije temperature, saj se tako iz priključka odstrani voda, ki je zastajala v ceveh. Prav tako priporočamo, da se uporabniki z ustnicami ali steklenico ne dotikajo iztoka pitnika.
Ob morebitnih poškodbah ali vandalizmu prosimo uporabnike, da nas o tem obvestijo.
Pitniki kot del trajnostnega razvoja
Pitniki niso pomembni le zaradi dostopa do pitne vode, temveč tudi zaradi zmanjševanja uporabe plastenk za enkratno uporabo in spodbujanja trajnostnega načina življenja.
Na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje so uporabnikom na voljo:
Vsak pitnik ima tudi svoje ime in zgodbo, kar jim daje dodatno lokalno in kulturno vrednost. Pitniki tako ostajajo simbol skupne skrbi za bolj zdravo in trajnostno prihodnost.
Več o pitnikih po posameznih občinah na povezavi PITNIKI.

Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2025 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Na vodooskrbnih sistemih v Šaleški dolini se je izvajal obsežen nadzor kakovosti pitne vode. Na pipah uporabnikov so potekale tri vrste monitoringa: republiški monitoring (NLZOH Maribor), redni zunanji nadzor (NLZOH Celje) ter redni notranji program spremljanja učinkovitosti priprave vode (Komunalno podjetje Velenje). V okviru teh nadzorov so bili preverjani parametri, določeni v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/23).
V letu 2025 je bilo na pipah uporabnikov v okviru republiškega monitoringa analiziranih 68 vzorcev pitne vode, v okviru zunanjega nadzora 120 vzorcev ter v okviru rednega notranjega nadzora 524 vzorcev. V vseh vzorcih sta bili preverjeni mikrobiološka ter fizikalno-kemijska ustreznost pitne vode.
Med vsemi odvzetimi vzorci sta bila dva vzorca neustrezna, vendar zdravje uporabnikov ni bilo ogroženo. V obeh primerih so bili izvedeni korektivni ukrepi in kontrolna vzorčenja. Vsi ostali vzorci so bili zdravstveno ustrezni ter mikrobiološko in fizikalno-kemijsko skladni z zahtevami veljavne zakonodaje.
Vrednosti posameznih parametrov pitne vode po oskrbovalnih območjih so prikazane v Tabeli 2 (čisto spodaj).
Za obvladovanje kriznih situacij (onesnaženje virov, naravne nesreče, tehnične okvare ipd.) imamo pripravljene Načrte ukrepanja ter obveščanja v letu 2026. Obveščanje v izrednih razmerah bo potekalo preko naslednjih medijev: www.kp-velenje.si, Facebook KP Velenje, Radio Velenje, Moj radio, www.velenjcan.si, www.velenje.si, www.sostanj.si, www.smartnoobpaki.si in VTV studio. Obveščanje prednostnih objektov bo potekalo tudi preko njihovih kontaktnih oseb.