Na Centralni čistilni napravi Šaleške doline (CČN) bomo zamenjali plinohram z vso pripadajočo strojno opremo. Investicija bo zagotovila zanesljivo lastno proizvodnjo električne in toplotne energije iz bioplina. Gre za ključno posodobitev, saj je stabilna oskrba z energijo nujna za varno, učinkovito in okolju prijazno delovanje čistilne naprave. CČN pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti voda v regiji, saj se za 25 tisoč gospodinjstev (okoli 33.000 prebivalcev) odpadna voda pred izpustom v okolje prečisti, proizvodnja bioplina pa izboljšuje trajnostno ravnanje z odpadnimi vodami.
Plinohram je tehnična naprava ali objekt za shranjevanje bioplina pod tlakom, z namenom zagotavljanja zalog plina, da je oskrba stabilna, saj proizvodnja bioplina ni konstantna. Glavni namen zamenjave plinohrama je povečati energetsko neodvisnost ter zagotoviti zanesljivo delovanje sistema soproizvodnje električne in toplotne energije. Želimo izboljšati pogoje za trajnostno rabo virov, zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter dolgoročno znižati stroške energije. V okviru projekta bomo zamenjali vso ključno opremo, in sicer plinohram, plinska puhala, baklo, peščeni in ogleni filter, sušilec bioplina in sistem za odvajanje kondenzata.
Ker se na področju čiščenja odpadnih vod vse bolj uveljavljajo zahteve za proizvodnjo in uporabo obnovljivih virov energije, zlasti bioplina, je nadgradnja plinskih sistemov na CČN še posebej pomembna. Trenutno CČN proizvede okoli dve tretjini potrebne električne energije in vso toplotno energijo, z novim sistemom pa se bo samooskrba še izboljšala. Projekt tako sledi zavezam na področju trajnostnega razvoja, zmanjševanja emisij in posodobitve ključne okoljske infrastrukture.
Sofinanciranje zagotavljajo Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki, in sicer v deležu lastništva. Večina del bo zaključena še letos, sledilo pa bo poskusno obratovanje in ureditev okolice, ko bodo vremenske razmere to omogočale.
Centralna čistilna naprava Šaleške doline je osrednji objekt za čiščenje komunalnih odpadnih voda Velenja, Šoštanja in širšega območja. Upravljalec naprave je Komunalno podjetje Velenje. Naprava ima zmogljivost 50.000 populacijskih enot ter letno obdela okoli 6 milijonov m³ odpadne vode. Na CČN poteka terciarno čiščenje odpadnih vod, nastalo blato se anaerobno stabilizira, pri čemer se pridobiva bioplin.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v mestni občini Velenje in občini Šoštanj
Z 8. izdajo Tehničnih zahtev se uvajajo posodobljeni temperaturni diagrami za posamezne vrste distribucijskega sistema (spremenjena diagrama 3 in 4) ter revidiran nabor opreme za vgradnjo v distribucijski sistem toplote. Spremembe izhajajo iz prizadevanj za povečanje energetske učinkovitosti distribucijskega sistema, trendov energetskih prenov objektov ter zmanjševanja toplotnih moči pri odjemalcih.
Tehnične zahteve veljajo za projektiranje, načrtovanje in izgradnjo distribucijskega sistema in toplotnih postaj ter za izvedbo in priključitev internih toplotnih naprav na omrežje distributerja toplote, Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.
Vprašanja, povezana z obratovanjem in vodenjem distribucijskega sistema, pogoji priključevanja, kakovostjo in zanesljivostjo oskrbe, ter tarifnim sistemom urejajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj (SON), katerih sestavni del so tudi Tehnične zahteve.
Tehnične zahteve, izdaja 8, začnejo veljati 1. 12. 2025, s tem dnem pa preneha veljati izdaja 7.
V Šaleški dolini intenzivno izvajamo zeleno preobrazbo daljinskega sistema ogrevanja - obnova vročevoda in toplotnih podpostaj, vzpostavitev novih obnovljivih virov energije in celovita prenova stavb. Prva faza projekta, ki je najobsežnejša prenova daljinskega ogrevanja, v vrednosti 24,8 milijona evrov (brez DDV) je kar 96 odstotkov sofinancirana iz Evropskega sklada za pravični prehod in s strani države, kar pomeni, da stroškov naložbe ne bodo nosili uporabniki toplotne energije. Glavni cilj prenove je zmanjšanje izgub toplote in znižanje temperaturnih režimov za postopno uvajanje novih, obnovljivih virov energije.
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je drugi največji v Sloveniji, deluje skozi vse leto, saj zagotavlja tudi pripravo tople sanitarne vode, kar zahteva izjemno natančno načrtovanje in izvedbo del. Posodobitve omrežja se izvajajo med obratovanjem, kar dodatno otežuje izvedbo projekta.
V okviru prve faze preobrazbe ogrevanja bomo obnovili ključne dele distribucijskega omrežja, izboljšali toplotne postaje in nadgradili infrastrukturo, kar bo pripomoglo k večji optimizaciji in zanesljivosti sistema. Obnova poteka na zahtevnih trasah, ki se nahajajo na prometnih površinah in v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Dela trenutno potekajo na šestih lokacijah. V Krajevni skupnosti Gorica gre za enega izmed najbolj kritičnih odsekov omrežja, kjer zaradi starosti sistema prihaja do največjih toplotnih izgub, hkrati pa je na tem področju večja gostota odjema.
Obnova omrežja vključuje odpiranje kinete, podroben pregled dejanskega stanja toplovodnih cevi med obratovanjem ter izvedbo vseh nujnih zamenjav in popravkov. Izvajajo se antikorozijska zaščita, sanacija jaškov, zamenjava poškodovanih odsekov in celovita gradbena sanacija kanalov. Vsak odsek cevi je ustrezno pregledan – očiščen, izmerjen, in preverjen. Neustrezne cevi so zamenjane. Ob tem se uvajajo tudi izboljšave, ki bodo dolgoročno zmanjšale toplotne izgube, povečale varnost obratovanja in stabilnost oskrbe gospodinjstev in drugih odjemalcev. Zaradi zahtevnosti del je potrebna postopna izvedba po posameznih odsekih, ob tem pa skrbna prometna ureditev in usklajevanje s prebivalci.
Skupaj bomo obnovili 7.869 metrov primarnega in magistralnega omrežja ter devet območij večstanovanjskih objektov s 2.431 metri sekundarnega omrežja, devetimi podpostajami in 65 internimi postajami. Po koncu del bodo površine vzpostavljene v prvotno stanje, sistem pa bo pripravljen na prehod na nove, sodobne in okolju prijaznejše vire energije. Po zaključku prve faze pričakujemo letni prihranek več kot 21.000 MWh toplote ter zmanjšanje emisij CO₂ za več kot šest tisoč ton. Projekt bo predvidoma zaključen v letu 2028, s čimer bomo zagotovili trajno, učinkovito, cenovno ugodnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje.
Delegacija Evropske komisije je v okviru obiska Slovenije med drugim spoznala tudi ključne projekte pravičnega prehoda ter potrdila močno podporo energetski in gospodarski preobrazbi regije. Delegacijo je vodil Andreas von Busch, vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo na Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko, ki je izpostavil, da je SAŠA regija zgleden primer izvajanja pravičnega prehoda v Evropski uniji.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril, da evropski mehanizmi omogočajo izvedbo ključnih razvojnih projektov, ki jih v Velenju uresničujemo na terenu. Včerajšnji sprejem predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika na Vladi RS pozdravljamo, saj regiji zagotavlja jasen okvir za nadaljnji razvoj. V čim krajšem času pričakujemo še Zakon o razvojnem prestrukturiranju SAŠA regije, ki je nujen za zagotovitev ključnih temeljev pravičnega prehoda v zeleno in trajnostno prihodnost.
V Šaleški dolini smo danes gostili delegacijo Evropske komisije, ki je v okviru obiska Slovenije spoznala ključne strateške projekte pravičnega prehoda v Šaleški dolini. Delegacijo je vodil Andreas von Busch, vodja enote za Bolgarijo, Madžarsko in Slovenijo na Generalnem direktoratu za regionalno in mestno politiko, spremljali so ga sodelavci in predstavniki Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Zaradi nizkih temperatur smo na pokopališčih Podkraj in Škale začasno zaprli vodo na fontanah.
V nujnih primerih vam je voda še vedno na voljo pri osebju pogrebne službe, ki jo lahko zagotovi iz notranjih prostorov objekta.
Takoj ko bodo vremenske razmere to dovoljevale, bomo vodo ponovno odprli.
Zahvaljujemo se za razumevanje.
