V Komunalnem podjetju Velenje smo v teh predprazničnih dneh na naših objektih Centralna čistilna naprava Šaleške doline in Naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh gostili skupino študentov Univerze v Mariboru. Z izjemnim zanimanjem in skozi skrb za okolje so prisluhnili našim informacijam.
Komunalno podjetje Velenje iz 5. oskrbovalnih območij oskrbuje s pitno vodo 44.190 uporabnikov Šaleške doline (občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Dobrna, Žalec, Polzela, Mozirje, Mislinja).
Slovenija je izredno bogata z vodo, je ena najmanjših držav v Evropi, vendar glede vodnih virov med najbogatejšimi, saj se po njej vije 27.000 kilometrov potokov in rek. Voda se stalno obnavlja, proces pa poteka zaradi nenehnega kroženja vode. Zaradi segrevanja površja voda izhlapeva, se kondenzira v oblakih in s padavinami pada nazaj na Zemljo. Nekatere vode prodrejo globoko v zemljo in dopolnijo vodonosnike, ki so zaloge sladke vode za dolgo časa.
Ljudje smo s svojim napredkom ustvarili tudi veliko snovi, ki se sicer uporabljajo v zelo majhnih količinah (zdravila, pesticidi, umetne mase, sintetične hormone, droge…), vendar za okolje in ekosisteme predstavljajo veliko breme, saj obstoječi organizmi »ne vedo«, kaj početi s temi snovmi in jih ne znajo predelati, razgraditi. Tako si v okolje in vode sami vnašamo veliko neželenih snovi, mikroonesnažil, ki jih zaradi povezanosti vodnega sistema lahko dobimo nazaj, raztopljene v naši pitni vodi.
V trenutku, ko odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, pa kot produkt njene uporabe in načina našega življenja in delovanja nastaja odpadna voda. Na območjih, ki so opremljena s kanalizacijskim omrežjem, se le-ta zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami, kjer se odpadna voda čisti pred izpustom v okolje. Zaradi razpršenosti poselitve in geografskih preprek, ki preprečujejo stekanje vode po kanalizacijskem sistemu do Centralne čistilne naprave Šaleške doline (CČN), velikosti 50.000 PE, kjer se letno čisti 6 mio m3 odpadne vode, se odpadne vode čistijo tudi na 9 malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN), velikosti od 50 do 1.500 PE, ki so zgrajene na teh območjih. Na kanalizacijski sistem je vezanih 138.657 hišnih priključkov oziroma 36.000 prebivalcev, za katere izvajamo storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, ostalim, nekaj več kot 2600 objektom na območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije, pa zagotavljamo redno praznjenje greznične gošče oziroma blata iz posameznih MKČN, manjših od 50 PE.
V preteklih dneh smo zaradi večje okvare na magistralnem cevovodu uporabnike obveščali, da lahko zaradi tega prihaja do motenj dobave toplotne energije na posameznih odsekih distribucijskega sistema na območju mestne občine Velenje. Najdeni sta bili namreč dve večji netesnosti na magistralnem cevovodu, ki v zimskem času predstavljajo nevarnost pri delovanju distribucijskega sistema. V preteklem tednu je bila ena že odpravljena, in sicer na dovodu, danes pa še druga na povratnem cevovodu. Kljub napovedi motenj dobave toplotne energije je distributer toplote z izvedbo dodatnih ukrepov pri delovanju distribucijskega sistema v okviru tehničnih zmožnosti motnje dobave omejil, kolikor je to le mogoče. Dejansko je do motenj dobave toplotne energije prišlo le na nekaj manjših odsekih distribucijskega sistema, medtem ko dobava toplotne energije ostalim uporabnikom poteka nemoteno.
V Šaleški dolini se kljub težavam pri izkopu premoga in premostitvenem ogrevanju s pomočjo plinsko-parnih turbin na strani Termoelektrarne Šoštanj še vedno ogrevamo najceneje. Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se decembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar trikrat več, in sicer 238,89 evra.
Po statistiki je v Velenju poraba toplote v povprečju še vedno 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti! Možni načini za energijske prihranke:
Komunalno podjetje Velenje z daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbuje skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov. Naš cilj pa je, da tudi na področju daljinskega ogrevanja do konca leta 2030 v celoti izstopi iz premoga in preide na zelene vire energije. Ključni koraki bodo:
Že samo prvi trije projekti bi po ocenah lahko prinesli 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWHt.
Razmere na trgu energentov se medtem sicer še vedno zaostrujejo. V Komunalnem podjetju Velenje si kljub temu vseskozi prizadevamo za nemoteno in cenovno dostopno dobavo toplotne energije v Šaleški dolini.
Graf: Povprečne maloprodajne cene toplote (PMPC) za gospodinjske odjemalce v izbranih slovenskih občinah v decembru 2021 in decembru 2022 ter utežena povprečna maloprodajna cena toplote za december 2022.
