
Nemotena in kvalitetna oskrba prebivalcev Šaleške doline s pitno vodo je eden od temeljnih ciljev Komunalnega podjetja Velenje kot izvajalca obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb. Tako so bili zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje v mesecu marcu postavljeni pred velik izziv: izvesti prevezavo novo zgrajenega transportnega vodovoda v Šoštanju v skupni dolžini kar 590 metrov.
Del 590 metrov obnovljenega vodovoda predstavlja odsek glavnega transportnega cevovoda Šaleške doline, ki povezuje njen vzhodni in zahodni del, zaključuje pa se na eni strani z Napravo za pripravo pitne vode Grmov vrh in na drugi strani z glavnim vodohranom R1 Velenje na Konovem. Ker je ta cevovod že v zaključni dobi obratovanja, že nekaj let načrtujemo njegovo obnovo po posameznih odsekih.
Obnovo smo izvedli sočasno z obnovo cevovoda za potrebe Termoelektrarne Šoštanj in je zgleden primer dobrega načrtovanja skupnih investicij v dolini.
Potem ko je bil nov transportni vodovod DN 350 v celoti položen, so sledile prevezave na sistemu in vključitev novega vodovoda v obratovanje. Prevezave so se izvajale v sredo, 22. marca 2023. Zaradi časovne omejitve in kompleksnosti del sta bili na terenu prisotni ekipa sektorja vzdrževanja in ekipa sektorja distribucije pitne vode, saj je bilo potrebno zagotavljati nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v času izvajanja del.
V sklopu izvedbe omenjenih del je bilo ključnega pomena ustrezno strokovno sodelovanje med sektorjem vzdrževanja in sektorjem distribucije pitne vode. Zaposleni v sektorju vzdrževanja so predhodno pripravili vse za izvedbo prevezav, sektor distribucije pitne vode pa je začel v sredo z delom že ob 5. uri zjutraj, pri čemer smo morali ustaviti odvod iz Naprave za pripravo pitne vode Grmov vrh, kompletno območje pa smo v tem času oskrbovali iz vodohrana R1 Velenje, v katerega priteka voda iz Naprave za pripravo pitne vode Čujež.
V času spremenjenega režima oskrbe s pitno vodo smo izvedli prevezave novega vodovoda na obstoječi sistem. Delo je potekalo tekom celega dne, prevezave pa so bile zaradi velikih profilov cevi ter velike globine cevovoda, ponekod tudi do 3 metre, izredno zahtevne. Po končanih prevezavah smo morali vzpostaviti normalno obratovanje NPPV Grmov vrh in prekinitev nadaljnje dobave pitne vode iz R1 Velenje proti Šoštanju in Šmartnemu ob Paki. Vsa potrebna dela smo tako zaključili okoli 20. ure zvečer.

Vodstvo Komunalnega podjetja je po dveh pomembnih koordinacijskih srečanjih o preobrazbi daljinskega ogrevanja pri pristojnemu ministru za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojanu Kumru in nato državni sekretarki MOPE mag. Tini Seršen s strokovno ekipo dalo pobudo delovno srečanje, kjer smo dodatno naslovili vsa vprašanja v zvezi z bližnjim črpanjem evropskih sredstev za ta ključni projekt v Šaleški dolini.
Dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga. Priprava projektov, ki jih bomo v sodelovanju z glavnima akterjema šaleške termo-divizije, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, pa tudi posamično, prijavljali za sofinanciranje projektov iz evropskega Sklada za pravični prehod in za pomoč države, je v sklepni fazi. Srečanje je vodil direktor Urada za spodbujanje zelenega prehoda, MOPE, Klemen Košir z ekipo, srečanja pa se je udeležila tudi Mojca Šteblaj, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
Direktor KPV, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen čim prejšnjega začetka črpanja evropskih sredstev, brez katerih izvedba rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline ne bo mogoča. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.
Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.
Prvi razpisi bodo, kot so nam pojasnili, na voljo v roku meseca dni. Dogovorili smo se, kaj vse mora vsebovati prijava na razpis in kako poteka potrjevanje prijave, dorekli smo tudi vsebino in časovne roke del, ki jih moramo opraviti, da bi dobili evropska sredstva. Konkretno smo spregovorili tudi o evropskih mehanizmih tehnične pomoči (mehanizem Target, Evropska investicijska banka) pri pripravi dokumentacije za naše projekte.
Opozorili so nas tudi na 9. člen Uredbe EU o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod, ki jasno opredeljuje, da Sklad med drugim ne podpira naložb, povezanih s proizvodnjo, predelavo, prevozom, distribucijo, skladiščenjem ali zgorevanjem fosilnih goriv. To pomeni, da je lesna biomasa, ki je med potencialnimi viri za našo preobrazbo lahko vključena samo kot končni odpadek, kar bomo morali tudi ustrezno dokazati. Izkazalo se je, da lahko za 1. fazo preobrazbe (tj. obnova cevovodov, postavitev toplotnih podpostaj in manjši lasten OVE vir) iz EU Sklada za pravičen prehod pridobimo približno 20 milijonov evrov.
Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo črpanja evropskih sredstev za Preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Fotografija: Klemen Razinger (SDZV)
V Ljubljani, 22. marca: OZN letos v ospredje obeleževanja mednarodnega dneva voda postavlja vodo in podnebne spremembe, sanitarno varnost in trajnostne cilje, ki jih želimo doseči do leta 2030. Danes kar četrtina ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, skoraj polovica nima urejenih lastnih sanitarij, 44 odstotkov odpadne vode iz gospodinjstev pa se v okolje še vedno vrača neočiščene. Svet se sooča z vodno in higiensko krizo ter naraščajočimi potrebami prebivalstva, posledično pa z izčrpavanjem naravnih virov in dodatnim poslabševanjem stanja zaradi vplivov podnebnih sprememb. Z vodo, ki poganja največje ekosisteme na planetu in omogoča življenje vsem v vodah in na kopnem, je že od nekdaj povezana tudi vrsta socialnih, ekonomskih in ozemeljskih konfliktov, ki imajo različne posledice za družbo in okolje. Ti nastajajo pri upravljanju, rabi ter izkoriščanju vodnih virov, pri izgubah iz infrastrukturnih sistemov, obremenjevanju in onesnaževanju okolja, in so povezani s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na drugačno porazdelitev in razpoložljivost količin vode. Človek, ki je s svojo dejavnostjo močno posegel v naravni vodni krog, bo moral svoj odnos do vode in vodnega okolja tudi miselno spremeniti in ga z drugačnim pristopom prilagoditi celostnemu upravljanju voda na vseh ravneh svojega delovanja.
Tudi v Sloveniji se soočamo s težavami in konflikti, ki jih pogosto ne znamo dobro nasloviti. Mnogi od njih so povezani s povečanim povpraševanjem po količinah vode ustrezne kakovosti ali z njeno razpoložljivostjo za potrebe kmetijstva in industrije, ter z rabo prostora in varstvom voda. Kako se lotevamo suš in poplav, je povedno ob vsakem pojavu novih. Pri nekaterih velikih investicijskih projektih, ki se pripravljajo desetletja, ob njihovi skorajšnji izvedbi ugotavljamo, da ne sledijo razvoju znanja in uporabi novih tehnologij. Reševanja okoljskih konfliktov v smeri celostnega sonaravnega upravljanja voda, ki prinašajo rešitve ne le za ljudi, temveč tudi za naravo, se zaradi ‘kompleksnosti’ in ‘prihranka časa’ raje sploh ne lotevamo. Tudi prostorsko načrtovanje je podvrženo različnim interesom pri urejanju in varstvu voda, kjer javni interes ostaja v ozadju. Težave imamo tudi z razumevanjem, kaj vodovarstvena območja so in zakaj so potrebna. In podzemno vodo – ker je očem skrita, prepoznavamo le kot vir pitne vode in ne kot integralni del okolja. Probleme imamo tudi s površinskimi vodami in z vodnimi ekosistemi, ki počasi bolehajo pred našimi očmi.