Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v sredo, 14. decembra, gostil koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga.
Vabilu se je poleg treh občin, občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in mestne občine Velenje, ter pristojnih energetskih družb z veseljem odzvalo tudi vodstvo našega podjetja.
Direktor, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.
Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWH. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.
Na srečanju smo prejeli jasen signal ministra Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline, zato že načrtujemo dodaten krog pogovorov s Termoelektrarno Šoštanj. S TEŠ smo se na načelni ravni sicer že dogovorili, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, da ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.
Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo povezanih investicij v Šaleški dolini, Ministrstvo za infrastrukturo.
Stekla je vnovična dobava toplotne energije iz primarnega proizvodnega vira
V ponedeljek, 5. 12. 2022, je Termoelektrarna Šoštanj 6. blok po 52. dneh mirovanja priključila v obratovanje. To pomeni, da je bil izveden prehod na obratovanje primarnega proizvodnega vira, bloka 6. Prehod je kljub in napovedanim motnjam potekal brez večjih težav ali posledic in ga odjemalci toplote niso občutili.
V 52. dneh zagotavljanja ogrevanja preko sekundarnih proizvodnih virov, torej dveh plinskih enot, je na posameznih odsekih distribucijskega sistema toplote zaradi tehnoloških omejitev občasno prihajalo do motenj in z njimi povezanih nizkih parametrov. V tem času je bilo namreč delovanje celotnega distribucijskega sistema toplote treba ustrezno prilagajati glede na trenutno dobavljeno moč. Takšen način dobave toplotne energije je bil do sedaj uporabljen samo v krajših obdobjih ob izpadu primarnega proizvodnega vira (blok 6) ali sekundarnega proizvodnega vira (blok 5). Tokrat pa je dobava toplotne energije iz obeh plinskih enot pokrivala potrebo po toploti od precej toplega meseca oktober, ko so bile najvišje dnevne zunanje temperature še okoli 20 stopinj Celzija, do prvih dni meseca december, ko je potreba po ogrevanju že precej velika.
Z vnovično vzpostavitvijo dobave toplote iz primarnega proizvodnega vira, ki sledi potrebam distribucijskega sistema toplote, večjih motenj ni pričakovati, če pa do njih pride, se prosimo obrnite na 24-urno dežurno službo PE Energetika 03/896-12-56.
Uporabnikom se opravičujemo za nevšečnosti in zahvaljujemo za razumevanje!
V Komunalnem podjetju Velenje smo zaradi nekaterih motenj pri dobavi toplotne energije v preteklem obdobju pridobili obrazložitev Termoelektrarne Šoštanj. Kot so pojasnili, v času ko 6. blok Termoelektrarne Šoštanj zaradi pomanjkanja premoga stoji, toploto zagotavljajo z obratovanjem ene ali obeh plinskih turbin. Ker je toplotni odjem na meji stalnega obratovanja obeh turbin, morajo eno plinsko turbino vklapljati in zaustavljati, kar povzroča rahla nihanja parametrov v sistemu, so še zapisali. Do kdaj bo tako, je v tem trenutku nemogoče napovedati. S popolnoma spremenjenimi režimi delovanja se tako v TEŠ kot v Komunalnem podjetju Velenje naši strokovnjaki srečujejo prvič in vseskozi iščejo ustrezne rešitve. Na odjem in način uporabe ene ali obeh plinskih turbin v največji meri vpliva vreme in zunanje temperature. Čas delovanja večje ali manjše moči tako dnevno skupaj usklajujemo in prilagajamo vremenskim razmeram. Vse odjemalce v Komunalnem podjetju Velenje prosimo za razumevanje, saj brez TEŠ toplote sami ne moremo zagotavljati.
Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa še niso razmišljala niti največja slovenska mesta. Revolucionarna misel se je uresničila v pičlih treh letih: prvi korak je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje (sprejet v letu 1957). V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi RLV (zdajšnji sedež MO Velenje). Dan 29. 11. 1959 tako velja za začetek oskrbe s toplotno energijo, saj je takrat stekla sploh prva daljinska oskrba s toplotno energijo v Sloveniji in tedanji skupni državi SFRJ!
Na naslovni fotografiji je nekdanja TE Velenje, iz katere je steklo prvo daljinsko ogrevanje.
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se novembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar 251,73 evra, torej več kot trikrat več.
Po statistiki pa je v Velenju poraba toplote v povprečju 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti!
Možni načini za energijske prihranke:
