60 let daljinskega ogrevanja logo pravi

Letos je mesto Velenje praznovalo 60 let. Prav tako letos obeležujemo 60-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture.

Izgradnja Velenja se je začela po letu 1950, pravi temelji novega Velenja pa so bili postavljeni leta 1957, ko je bil sprejet nov urbanistični program razvoja Velenja, ki je tedaj štelo nekaj čez 2000 prebivalcev. Stekla je organizirana graditev mesta Velenje, tj. gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov ter komunalno urejanje zemljišč. Mesto je bilo v veliki meri zgrajeno s prostovoljnim delom in udarniškimi akcijami, saj je bil to pogoj za pridobitev stanovanjske pravice. Tako so krajani Velenja regulirali reko Pako in zgradili mestno središče. 20. septembra 1959 so slovesno otvorili novozgrajeno središče Velenja na današnjem Titovem trgu, takrat pa je bila dokončana tudi graditev 750 družinskih stanovanj. V mestnih naseljih se je zelo izboljšala infrastruktura, nujna za življenje v mestih, od tlakovanja in asfaltiranja cest in ulic, kanalizacije in javne higiene do ureditve vodovoda, javnih površin, parkov in igrišč.

Industrijski del starega Velenja

Velenje v izgradnji

velenje v gradnji

Regulacija reke Pake

regulacija Pake

Izgradnja Velenja (v ospredju Kulturni dom)

gradnja kulturnega doma

Začetki daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini

Daljinska oskrba s toplotno energijo je dejavnost, brez katere si danes večina prebivalcev Šaleške doline težko predstavlja življenje. Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega 1956 leta, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Revolucionarna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv.

Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na podlagi le-tega so v letu 1958 začeli s predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil v letu 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.

Gradnja Rudarske šole (danes Gimanzija Velenje) in internata (danes Farmin)

gradnja rudarske šole

Nekdanja TE Velenje

Nekdanja TE Velenje

stari jašek.jpg 1 Stari jašek

Vse bolj razvejano daljinsko ogrevanje

Skladno z rastjo industrije ter potreb širše družbene skupnosti po električni energiji, se je nadaljevalo tudi z izgradnjo naselij v Šaleški dolini. Posledice rudarjenja ter drugi viri onesnaževanja so že opozarjali, da je treba z okoljem drugače ravnati. Daljinska oskrba s toplotno energijo se je pokazala kot rešitev pred dodatnim onesnaževanjem; zaradi ugodne cene in razbremenitve uporabnikov z nabavo in uporabo drugih energentov pa je postala zaželen energetski vir tudi za prebivalce.

Kapacitete stare TE Velenje pa so zadostovale le do leta 1970, zato so že v letu 1968 začeli načrtovati priključitev mestnega toplovodnega sistema na TE Šoštanj, kjer je bila leta 1971 zgrajena prva predajna postaja (TP 1). V letih 1969-1971 je bil zgrajen magistralni vročevod od TEŠ do novozgrajene Centralne energetske postaje na Koroški cesti 3a (CEP 1) v Velenju za transformacijo temperature in tlaka za potrebe tricevnega mestnega oskrbovalnega sistema. Sistem je začel obratovati v kurilni sezoni 1971/1972, hkrati pa je prenehala obratovati iztrošena TE Velenje. Do leta 1974 so bile že tudi te kapacitete polno obremenjene in v letu 1976 je bil zgrajen magistralni vročevod Šoštanj – Velenje. Nanj so se priključili novi uporabniki, pa tudi RLV in TGO Gorenje. Potrebe po toplotni energiji so v naslednjih letih še naraščale.

Gradnja hladilanega stolpa v TE Šoštanj

1970 Gradnja hladilnega stolpa v Termoelektrarni Šoštanj

Pri tako hitri rasti in razvoju Šaleške doline so bile leta 1974 zmogljivosti TP 1 v TE Šoštanj in s tem tudi magistralnega vročevoda že polno izkoriščene. Obseg uporabnikov se je še vedno širil, zato je bilo potrebno povečati proizvodne zmogljivosti TP 1 v TEŠ in tudi prenosne zmogljivosti magistralnega vročevoda (1975-1976). V sklopu gradnje IV. faze TEŠ so začeli z izgradnjo nove toplotne postaje – TP 2, ki je bila dokončana leta 1979. Sočasno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti v TEŠ je takratna DO Toplovod Velenje zgradila še drugi del centralne energetske postaje – CEP 2, v okviru katere je bil zasnovan sistem za daljinsko kontrolo TPP in dispečerski center. Z nadgradnjo obeh delov CEP je leta 1981 DO Toplovod dogradila sedanje poslovne prostore na lokaciji Koroška cesta 3/a.

Remont DOT nekoč

Remont DOT nekoč

najboljši varilec na remontu

Po korakih do celovite energetske zasnove

V naslednjih letih je bilo na področju daljinskega ogrevanja storjenega še mnogo tako na območju občine Velenje kot občine Šoštanj: dograjen magistralni vročevod in črpališče Šalek – Gorica (1986); v TEŠ dograjena primarna povezava proizvodnega vira TP 2 iz turbinskega odjema bloka IV. (1988); dograjena prva merilna proga na toplo vodo za kontrole točnosti toplotnih števcev v nekdanji Jugoslaviji (1989); dograjena 5/a faza magistralnega vročevoda TEŠ – CEP (1990); dograjena zadnja, 5/b, faza magistralnega vročevoda med CEP in proizvodnim virom TP 1 in TP 2 (1991); do leta 1984 je bila priključena na toplovodno ogrevanje tudi že večina stanovanjskih objektov v mestu Šoštanj, v letih 1988 -1989 smo omrežje podaljšali še do naselja Pohrastnik, dograjena je bila toplifikacija naselja Metleče v (takrat še) KS Šoštanj (1992); rekonstruirana razdelilna postaja CEP 1 in CEP 2 – inštalirana tehnološko pomembna merilno registracijska oprema in nova sodobnejša zasnova procesnega vodenja sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, in rekonstruirana črpališča v proizvodnih enotah TP 1 in TP 2 – TEŠ (1993); dograjen primarni sistem napajanja TP 1 in proizvodnega bloka I. v TEŠ, zaključena rekonstrukcija vseh črpalnih agregatov v črpališču Šalek – Gorica, rekonstruiran dispečerski center za tehnološko vodenje sistema, z novo tehnologijo mikroprocesorskih enot (DME) je bilo opremljenih in spuščenih v obratovanje 40 toplotnih podpostaj, dograjena je bila prva optična komunikacijska povezava na relaciji PTT – PE Energetika (1994); dograjen primarni in sekundarni sistem toplifikacije KS Topolšica (1995); dograjen in spuščen v obratovanje sistem plinifikacije KS Škale – Hrastovec (1996); leta 1999 so bila zaključena dela za daljinsko ogrevanje Lokovice in še bi lahko naštevali. V letu 1996 je bil na osnovah temeljitih energetskih analiz in razvojnih obdelav problematike distribucije toplotne energije v Šaleški dolini izdelan prvi in celovit Energetski koncept daljinske energetske oskrbe MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki.

13 KPV fotografije FB

Nepredstavljiv prispevek h kakovosti bivanja

Po 60. letih od prvih začetkov daljinskega ogrevanja na območju Šaleške doline lahko ugotovimo, da je izvedeno daljinsko ogrevanje s toplotno energijo v vseh večjih naseljih Šaleške doline. To predstavlja neprecenljiv prispevek k bivalnemu standardu in neposredni ekološki sanaciji bivalnega prostora, ki je zaradi desetletij izkopavanja lignita in proizvodnje električne energije za potrebe RS že sicer precej obremenjeno.

Na področju izvajanja dejavnosti oskrbe s toplotno energijo in dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom so naši cilji zagotavljanje nemotene oskrbe oziroma čim krajše prekinitve ali motnje pri dobavi toplote našim odjemalcem ob morebitnih okvarah ali obnovah na sistemu daljinskega ogrevanja. Distribucijske zmogljivosti obvladujemo z redno periodično kontrolo opreme in omrežja, rednim vzdrževanjem infrastrukture, vzpostavljeno 24-urno dežurno službo in zadostno strokovno usposobljenostjo zaposlenih.

Centralna energetska postaja danes

CEP danes

Digitalizacija povečuje učinkovitost

V zadnjih letih smo se na področju dejavnosti PE Energetika posvečali predvsem projektom za zagotavljanje največje možne učinkovitosti distribucijskega sistema toplote. Rezultati uspešno izvedenih projektov iz prejšnjih let, med katerimi lahko omenimo najpomembnejše, kot so obnova izolacij magistralnega cevovoda, uvedba avtomatskega balansiranja večjega odcepa distribucijskega sistema toplote, uvedba avtomatskega vodenja proizvodnega vira toplote po diferenčnem tlaku sistema, uvedba avtomatskega vodenja črpališč po diferenčnem tlaku sistema ter preureditev tricevnega distribucijskega sistema toplote v dvocevni sistem, so omogočili uvajanje novih možnosti pri zagotavljanju najbolj optimalne učinkovitosti sistema (zniževanje toplotnih izgub in prihranki pri transportu energije). Vpeljan daljinski sistem nadzora namreč omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje. Za projekt "Optimizacija toplovodnega omrežja z izvedbo prevezave iz tricevnega na dvocevni sistem obratovanja", ki smo ga pripravili v PE EN, smo s strani Savinjsko-šaleške gospodarska zbornice prejeli tudi priznanje za prispevek na področju inovativnosti v SAŠA regiji za leto 2019.

18 KPV fotografije FB

Leto

Dogodek

1957
Urbanistični program razvoja mesta Velenje predvideva daljinsko oskrbo stanovanj s toplotno energijo iz centralnega oskrbovalnega sistema
1957
Izdelava investicijskega programa za ogrevanje naselja Velenje in objektov pri jamah Preloge in Škale
1958
Odobritev investicijskega programa za ogrevanje naselja Velenje in objektov pri jamah Preloge in Škale
1958-1959
Rekonstrukcija stare Termoelektrarne Velenje (TEV), izgradnja 2000 metrov toplovodnega omrežja od stare TEV do mesta Velenje
1959
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 10,5 MW
29. 11. 1959
Začetek izvajanja daljinskega ogrevanja iz novozgrajenega omrežja za potrebe mesta Velenje. Priključeni objekti: poslovna zgradba Rudnika lignita Velenje (danes objekt Mestne občine Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov
1960
Na toplovodno omrežje je priključenih 8 toplotnih predajnih postaj
1961
Začetek izvajanja daljinskega ogrevanja iz novozgrajenega omrežja za potrebe vzhodnega dela mesta Šoštanj
1964-1966
Intenzivna gradnja stanovanjskih blokov in individualnih hiš v Velenju in njihovo priključevanje na daljinsko ogrevanje
1966
Na toplovodno omrežje je priključenih 32 toplotnih predajnih postaj
1967
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 25,5 MW
1971
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je v sklopu izgradnje bloka 3 zgrajena nova toplotna postaja TP1, nazivne moči 64 MW
1971
Zgrajen magistralni vročevod 2 x DN 250 na relaciji TEŠ – Velenje (CEP)
1971
Zgrajena centralna energetska postaja CEP, nazivne toplotne moči 64 MW
1971
Prenehanje obratovanja Termoelektrarne Velenje (TEV)
1971
Priključitev Tovarne gospodinjske opreme Gorenje
1973
Ustanovljeno samostojno podjetje DO Toplovod za daljinsko oskrbo s toplotno energijo iz centralnega oskrbovalnega sistema mesta Velenje in Šoštanj
1974
Intenzivni razvoj Velenja; TP1 in vročevod 2 x DN 250 TEŠ – CEP postajata premajhnih kapacitet za nemoteno oskrbo pri takratnem trendu priključevanja na sistem daljinskega ogrevanja
1975-1976
Zgrajen nov magistralni vročevod 2 x DN 450 na relaciji TEŠ – Velenje (CEP)
1975-1976
Povečana zmogljivost TP1 iz 64 MW na 82 MW
1976-80
Uvedba merjenja porabe toplotne energije in začetek obračuna po dejanski porabi
1979
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je v sklopu izgradnje bloka 4 zgrajena nova toplotna postaja TP2, nazivne moči 110 MW
1979
Zgrajena centralna energetska postaja CEP2, nazivne moči 64 MW
1979
Gradnja toplovodnega omrežja na območju Šoštanj - center
1979
Zgrajena prva merilna proga za kontrolo in umerjanje toplotnih števcev v SFR Jugoslaviji
1980
Postavitev prve generacije procesnega vodenja, vgrajen sistem za daljinsko kontrolo in regulacijo toplovodnega oskrbovalnega sistema, postavitev dispečerskega centra
1980
Toplotna moč TP1 in TP2 je 192 MW
1981
Z združitvijo več poslovnih subjektov v DO VEKOS postane DO Toplovod TOZD Toplotna oskrba
1985
Prenehanje obratovanja magistralnega vročevoda 2 x DN 250 na relaciji TEŠ - Velenje (CEP)
1988-1989
Gradnja toplovodnega omrežja na območju Pohrastnik in Metleče
1990
Zgrajen magistralni vročevod 2 x DN 350 na relaciji TEŠ – Velenje (CEP)
1991 Podjetje Vekos se reorganizira v Komunalno podjetje Velenje in TOZD Toplotna oskrba postane PE Toplovod
1991
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 259 MW
1992
Začetek projekta redukcije temperaturnih obratovalnih programov z uvedbo zniževanja izstopne temperature na pragu TEŠ kot osnovnega ukrepa za zniževanje obratovalnih stroškov
1993
Postavitev druge generacije procesnega vodenja
1994
Izvedene meritve toplotnih izgub na nadzemnih magistralnih vročevodih
1995
PE Toplovod prevzame še izvajanje dejavnosti oskrbe z zemeljskim plinom, zaradi česar se je reorganizirala v PE Energetika
1995
Začetek izgradnje omrežja za distribucijo zemeljskega plina v MO Velenje in občini Šoštanj
1995
Izvedene obsežne hidravlične meritve prenosnih zmogljivosti magistralnih in primarnih ogrevalnih sistemov
1995
Zgrajeno toplovodno omrežje na območju Topolšice
1995
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 264 MW
1996
Začetek oskrbe z zemeljskim plinom na območju Škal, Hrastovca in Šenbrica v MO Velenje
1996
Izdelan Energetski koncept za občini Velenje in Šoštanj ter Šmartno ob Paki, v katerem so opredeljene nadaljnje možnosti razvoja daljinske energetike
1997-2005
Obnova izolacije magistralnega cevovoda TEŠ - CEP 2 x DN 350 in 2 x DN 450
1998
Izdelana Strategija dolgoročnih investicij in razvoja daljinskega sistema
1999
Zgrajeno toplovodno omrežje na področju Lokovice (1. faza)
2002-2005
Obnova izolacije magistralnega cevovoda TEŠ - TPP 505 2 x DN 350
2005
Postavitev tretje generacije sistema procesnega vodenja, postavitev osnov za tehnični informacijski sistem
2006-2008
Rekonstrukcija in posodobitve CEP 70 MW in dispečerskega centra
2008
V skladu z zakonodajo je Javna agencija RS za energijo podelila Licence za distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje, dobavo zemeljskega plina odjemalcem, ki niso opravičeni odjemalci, in dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina
2008
Začetek delovanja prvega sistema daljinskega hlajenja v RS po principu  koriščenja toplotne energije za potrebe lokalnega hlajenja z absorpcijskimi hladilnimi napravami
2008
Začetek oskrbe z zemeljskim plinom na območju Gaberk v občini Šoštanj
2008
Prenehanje obratovanja bloka 2 v TEŠ
2008
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) izvedeno poskusno obratovanje s plinskimi turbinami PT51 in PT 52, nazivne skupne toplotne moči 100 MW
2011-2014
Dograjeno toplovodno omrežje na območju Lokovice (2. faza)
2010-2011
Obnova črpališča Podkraj Gorica – Šalek Selo, prenosne zmogljivosti 110 MW
2011
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 243 MW
2014
Zgrajena indirektna TPP 505 Pohrastnik za oskrbo Topolšice
2014
Tehnološka prenova toplovodnega sistema TPP 414 Venišnik
2014
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) je v sklopu izgradnje bloka 6 zgrajena nova toplotna postaja TP3, nazivne moči 120 MW
2015
Tehnološka prenova toplovodnega sistema na območju Prešernove ceste v Velenju (TPP 450, ITP 450A in ITP 450B)
2015
Začetek 1. faze obnove vročevoda Šalek - Selo
2015-2016
Tehnološka prenova toplovodnega sistema na področju Prešernovega trga, Trga svobode in Trga bratov Mravljak v Šoštanju TPP 316
2016
Začetek poskusnega obratovanja nadomestnega blok-6 v TEŠ in TP3
2016
Povečana in obnovljena TPP 469 za oskrbo Lokovice
2016
Začetek 1. faze obnove vročevoda Podkraj – Gorica
2016
Tehnološka prenova toplovodnega sistema Koželjskega ulica Velenje (TPP 326 in TPP 331)
2016
Sanacija priključnega voda za industrijsko cono Šoštanj Gorenje
2016
Vgradnja regulatorja diferenčnega tlaka na magistralnem omrežju - odcep Šoštanj 
2016
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 230 MW
2017
Priključitev novih objektov na območju Metleč v Šoštanju
2017
Sanacija vročevoda Podkraj - Gorica 2. faza
2017
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 224 MW
2018
Pričetek obratovanja proizvodnega vira TP3 na avtomatsko vodenje po principu spreminjanja konstantnega diferenčnega tlaka na črpalkah
2018
Avtomatizacija delovanja regulatorja diferenčnega tlaka na magistralnem omrežju - odcep Šoštanj
2018
Prenehanje obratovanja bloka 4 v TEŠ in s tem delovanje TP1
2018
Ponovni zagon bloka 5 v TEŠ
2018
Tehnološka prenova toplovodnega sistema TPP 410 Živic
2018
Tehnološka prenova toplovodnega sistema Goriška cesta Velenje (TPP 325 in TPP 330)
2018
Obnova srednje napetostne elektro opreme v transformatorski postaji Koroška 3a CEP
2018
Idejna zasnova za proučitev izvedljivosti izvedbe alternativnih virov proizvodnje toplotne energije za distribucijski sistem  toplote na geografskem območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj
2018
Toplotna moč daljinskega ogrevanja 219 MW
2018-2019
Preureditev tricevnega distribucijskega omrežja v dvocevno omrežje – ukinjen cevovod za sanitarno toplo vodo