Naslovna fotka za TD

V današnji številki tednika Naš čas je objavljen prispevek Tatjane Podgoršek z naslovom "Ogrevalna sezona pred vrati", ki ga v celoti objavljamo tudi na spletni strani. Vabljeni k branju. 

V prvi tretjini tega meseca se je ogrevala že večina odjemalcev, priključenih na sistem   daljinskega ogrevanja Šaleške doline – Lani poraba toplote nižja za 8,7 % v primerjavi z letom 2017 – Stroški ogrevanja od 360 do blizu 700 evrov na sezono

Na Komunalnem podjetju kot izvajalcu storitve oskrbe s toplotno energijo v občinah Velenje in Šoštanj že nekaj let ne govorijo več o kurilni, ampak o ogrevalni sezoni, saj – pojasnjujejo – distribucijski sistem toplote v Šaleški dolini omogoča ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 365 dni v letu. Ne glede na to gospodinjstva odprejo bolj ventile na radiatorjih ob večerih s prihodom nižjih temperatur. Se je obsežnejša ogrevalna sezona na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline že začela?

»Prvo naročilo za vklop ogrevanja objekta smo prejeli že 6. septembra, do 22. septembra smo jih izvedli 26, dan kasneje, ko je povprečna dnevna temperatura predhodno v štirih zaporednih dneh padla iz 21 na 12 stopinj Celzija, pa smo v enem dnevi vklopili 38 objektov. Prav tako sta bila za naročila izstopajoča 1. in 3. oktober, ko smo vklopili na sistem daljinskega ogrevanja povprečno 40 objektov na dan. V primerjavi z lanskim letom so bile zunanje povprečne temperature letošnjega septembra precej podobne lanskim, v prvi tretjini tega meseca pa nekoliko nižje kot lani, zato ima večina odjemalcev že tople domove,« je dejal tehnični vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje Gregor Cvet. Na preostala vprašanja je takole odgovoril:

Kaj ste postorili, da bo ogrevalna potekala brez posebnosti, brez prekinitev?

»V poletnih mesecih smo izvedli remontna dela in odpravili vse kritične točke na sistemu, ki bi lahko v prihajajoči sezoni povzročale prekinitve obratovanja. Prav tako pa skozi celo leto izvajamo tudi dnevne redne revizije toplotnih naprav in omrežja.«

Že nekaj let beležite manjšo porabo toplotne energije. Ste jo tudi v minuli ogrevalni sezoni?

»Trend padanja prodaje toplotne energije ni več tako izrazit kot pred leti, saj so odjemalci v večini primerov z investiranjem v energetske prenove svojih domov že dosegli prihranke. Se pa to seveda pozna pri manjši prodaji toplotne energije. S toploto varčuje tudi industrija oziroma je nakup te prilagodila proizvodnji. Lani je bilo prodanih 242.355 MWh toplote, v letu 2017 pa 265.545 MWh ali 8,7 % manj.«

 Varčujete, zagotavljate, tudi izvajalci storitve.

»Odkar imamo vpeljan daljinski sistem nadzora obratovanja, ki omogoča njegovo optimalno termično in hidravlično obratovanje, se ukvarjamo z ekonomiko obratovanja. Z rednim in investicijskim vzdrževanjem obnavljamo po programu vročevodne veje, kjer med drugim z obnovitvami izolacije cevovodov ustvarjamo zniževanje toplotnih izgub in velike prihranke pri transportu energije. Na področju porabe električne energije smo z vgradnjo varčnih črpalnih agregatov, preureditvijo črpališč, avtomatizacijo obratovanja skoraj prepolovili porabo električne energije za obratovanje celotnega distribucijskega sistema.«

Zelo aktualen je prehod gospodinjstev na alternativne vire ogrevanja. So se pojavile težnje tukajšnjih gospodinjstev po njih?

»Kot distributer toplote spremljamo dogajanja in primere praks glede drugih virov ogrevanja. Na osnovi mnenj ugotavljamo, da so ljudje pri odločanju za menjavo vira toplote zelo previdni. Ni namreč pomembna le cena samega nakupa, ampak tudi večletni stroški vzdrževanja naprav, ki znajo biti nepredvidljivi in včasih tudi presenetljivo visoki. V Šaleški dolini ni občutiti trenda, želje odjemalcev po zamenjavi vira, saj je cena konkurenčna in tudi stroški vzdrževanja internih toplotnih postaj, ki jih imajo odjemalci, so najnižji v primerjavi z ostalimi viri ogrevanja.«

Koliko v povprečju stane ogrevalna sezona posamezno gospodinjstvo oziroma kakšna je poraba toplote na kvadratni meter?

»Cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca v 2,5 sobnem stanovanju (69 kvadratnih metrov) znaša 360 evrov na leto, za odjemalca v enostanovanjski hiši (110 kvadratnih metrov2 pa blizu 700 evrov. Specifična poraba toplote v večstanovanjskem objektu (69 kvadratnih metrov) je 0,090, v enostanovanjskem objektu (110 kvadratnih metrov) pa 0,1000 MWh kvadratnih metrov na leto. Glede na analizo cen distribucijskih sistemov toplote v letu 2018, ki jo je pripravila Agencija za energijo, je cena toplote v Šaleški dolini najnižja med vsemi distributerji v Republiki Sloveniji.«

Kako je s ceno ogrevanja? Jo nameravate dvigniti? Kako pa je z okoljskimi kuponi za toplotno ogrevanje?

Cene ogrevanja s strani KP Velenje ne nameravamo dvigovati, žal pa nimamo vpliva na prodajno ceno TEŠ, za katero pa prav tako upamo, da se ne bo dvigovala. Glede emisijskih kuponov še vedno iščemo možnosti, da bi bilo daljinsko ogrevanje oproščeno plačevanja le-teh oz. da bi se sredstva, ki se iz tega naslova zbirajo v podnebnem skladu, vračala v obnovo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.

Iz statistike minule kurilne sezone

Po podatkih Komunalnega podjetja Velenje je bila prejšnja ogrevalna sezona ena od daljših v zadnjih 20 letih. V povprečju so se namreč večstanovanjski objekti v Šaleški dolini ogrevali okoli 245 dni, vse od zadnjega tedna v mesecu septembru 2018 do prvih dni meseca letošnjega junija, ko so prejeli največ naročil za vklop oziroma izklop ogrevanja. V primerjavi s preteklim letom je večina večstanovanjskih objektov naročila izklop ogrevanja skoraj mesec dni kasneje.

Relativno povprečnim temperaturam v obdobju oktober 2018 – januar 2019 sta sledila nadpovprečno topla februar in marec ter nadpovprečno mrzla april in maj, ki sta tudi glavna »krivca« za podaljšanje ogrevalne sezone vse do začetka junija. Povprečna mesečna temperatura zraka v mesecu maju je bila namreč več kot 5 stopinj Celzija nižja kot v prejšnjem letu.

Zaradi nizkih temperatur v zadnjih mesecih je bila posledično potreba po ogrevanju prostorov večja. Zanimivo je tudi, da je bila potreba po ogrevanju prostorov v mesecih april in maj le nekoliko manjša kot v mesecih februar in marec ter bistveno večja kot prejšnja leta. Komunalno podjetje Velenje je tako v mesecu maju 2019 zabeležilo le 6 % manjšo nabavo toplote na proizvodnem viru kot v mesecu aprilu, ter največjo v zadnjih 14 letih. Enak trend so zaznali tudi pri distribuciji zemeljskega plina, kjer je bila v maju zabeležena največja mesečna distribuirana količina v zadnjih 10 letih.