IMG 9180 toplovod

Vabljeni k branju intervjuja z vodjo poslovne enote Energetika Ervinom Miklavžino, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas, 4. aprila 2019. Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini letos praznuje 60-letnico delovanja. O tem in o načrtih na področju daljinskega sistema toplote v prihodnje se je z njim pogovarjala novinarka Tatjana Podgoršek. 

Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline letos beleži 60-letnico delovanja. Je najstarejši tovrstni sistem v državi in je bil prvi tudi v bivši Jugoslaviji. Ervin Miklavžina, vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje (enota poleg omenjenega sistema upravlja še s pred 23 leti zgrajenim sistemom zemeljskega plina in pred 11 leti zgrajenim sistemom daljinskega hlajenja), pravi, da so sistem v zadnjih 20, 30 letih tehnološko prenovili in ga še prenavljajo. »Veseli smo, ker so tehnične ideje zaposlenih v podjetju sprejemljive za lastnici sistema (občini Velenje in Šoštanj) in uresničene. Miklavžinu smo v zvezi s sistemom daljinskega ogrevanja zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovoril:

Kam bi umestili sistem daljinskega ogrevanja v primerjavi z drugimi tovrstnimi sistemi v državi?

»S približno 450 kilometri cevovodov je drugi najdaljši v državi in tehnološko na zelo visoki kakovostni ravni. Njegov razvoj je bil intenzivnejši v prejšnjih letih, nekako po letu 1990, ko smo pristopili k njegovi posodobitvi in se začeli prilagajati novim trendom na tem področju. To pomeni zniževanje temperatur po obnovi izolacije, posodobitev toplotnih postaj in podpostaj, obnova centralne energetske postaje, črpališč, izolacija zunanjih cevovodov, kinetnih razvodov pa vse do ureditve sistema daljinskega nadzora, ki je danes povsem avtomatiziran in z možnostjo prenosa vseh podatkov na mobilne naprave in ostale medije.«

Je sistem v dobri kondiciji in zagotavlja uporabnikom kakovostno in nemoteno oskrbo s toplo vodo?

»Sistem je v dobri kondiciji, oskrba je kakovostna, trudimo se, da je tudi nemotena, vendar to ni odvisno le od nas, ampak v večji meri od dobavitelja toplotne energije – šoštanjske termoelektrarne. Na 173 kilometrov veliko omrežje je priključenih 33 tisoč uporabnikov v mestni občini Velenje ter občini Šoštanj (v krajevnih skupnostih Šoštanj, Topolšica in Lokovica).«

V zadnjem času zaznavate manjšo porabo toplotne energije.

»To je normalen trend, ki mu je potrebno slediti. Zmanjšuje se tudi priključna moč. V tem trenutku smo na blizu 220 megavatih obračunske priključne moči. Po uvedbi delilnikov v objekte smo zaznali upad prodaje toplotne energije za blizu 7 %. Spreminja se tudi tehnologija v industrij. Trend nabave toplotne energije na viru oziroma trend prodaje se bo v naslednjih letih ustavljal. Načrtujemo 2 % padec.«

Radi se pohvalite, da je sistem tehnološko na visoki ravni, cena daljinskega ogrevanja pa za uporabnike med najnižjimi v državi.

»Drži. Na zelo visoki tehnološki ravni je zaradi rednega vzdrževanja in posodabljanja. Za to vsako leto namenjamo približno 2 milijona evrov. Kljub dvigu cen v drugi polovici letošnjega januarja, so te za uporabnike še vedno med najnižjimi v državi, saj jo v precejšnjem deležu subvencionirata omenjeni lokalni skupnosti.«

Glede na težnje po zaprtju premogovnika ima sistem toplotnega daljinskega ogrevanja prihodnost?

»Ima prihodnost ne glede na osnovne vire energije. V strategiji energetike Slovenije je zapisano, pa tudi Agencija za energijo poudarja potrebo po ureditvi večjih mest s sistemom daljinskega ogrevanja. Podatki o zalogah premoga se razlikujejo, a po naših informacijah naš dobavitelj toplotne energije (TEŠ) dela načrte, kako v prihodnje oskrbeti Šaleško dolino s toplotno energijo, tudi po času, ko bo zaradi pomanjkanja premoga potrebno koristiti kakšne drugi vire. Nas toliko ne skrbi morebitno zapiranje premogovnika, bolj nas skrbijo naprave v TEŠ. Trenutno delujoči blok 5 ima življenjsko dobo najdlje do leta 2030. Ostanejo nam samo energija na viru bloka 6 - toplotna 3 ter plinske turbine, ki pa tudi imajo življenjsko dobo, ki se po letu 2030 skrajša. Po podatkih izpred 14 dni bo blok 7 proizvajal energijo na plin. Seveda ne čakamo na ta čas križem rok. Lani smo naročili in pridobili tudi idejne zasnove, kako bi sistem deloval do leta 2050. Dokument, ki je vključil vse alternativne vire (sonce, voda, toplotne črpalke, bio energija, kogeneracijski procesi), nas je pomiril, kajti pridobljeni podatki iz TEŠ-a oziroma HSE-ja kažejo, da lahko mirno spimo vsaj še do leta 2050 oziroma še dlje, vendar bo za to potrebno v obdobju 2020-2030 razmišljati o vlaganjih v vršne naprave. S prenehanjem delovanja bloka 5 TEŠ-a, namreč izgubimo vir 100 megavatov in ostanemo samo na viru 120 megavatov bloka 6, ki ga je potrebno ustaviti zaradi remonta, prilaganja ostalim potrebam po proizvodnji električne energije. V naslednjih letih nas tako čakajo že omenjena vlaganja v vršni vir energije. Želimo si, da bo pri tem prevladal razum in da se bo kakšen večji kogeneracijski postroj postavil na območju Šoštanja, kar je že danes mogoče.«

Načrti so…

»… kratkoročni in dolgoročni, oboji pa realni. Čakajo nas posodobitve, vlaganja, saj želimo sistem posodobiti na še višjo tehnološko raven. Smo na dobri poti, kar med drugim dokazujemo z izvedbo enega večjih projektov na področju zagotavljanja največje možne učinkovitosti daljinskega sistema toplote. Februarja letos smo namreč opravili še zadnjo predelavo tricevnega distribucijskega sistema toplote, ki je bil unikum v Sloveniji, v dvocevni sistem. Tretja cev sicer ostaja v kineti, vendar nima funkcije. S to pomembno pridobitvijo bomo zmanjšali toplotne izgube, volumen v sistemu, zmanjšali smo črpalne moči. Zaradi tega se nadejamo precej manjše porabe električne energije. Ob tej priložnosti naj povem, da so naši inženirji energetiki to preureditev sistema pred dvema dnevoma predstavili na mednarodni konferenci združenja slovenskih energetikov, kar potrjuje pomembnost pridobitve.«

Miklavžina Ervin

Ervin Miklavžina: »Vsako leto namenjamo za vzdrževanje in obnovo sistema daljinskega ogrevanja 2 milijona evrov.«