V zvezi z navedbami LIV v soočenju na VTV (ponedeljek, 19. 2. 2024 ob 20.00) in na družbenih omrežjih, Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., javno pojasnjuje izgube v sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline (v nadaljevanju SDO ŠD).
Variabilni stroški v skladu z Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje zajemajo naslednje upravičene stroške:
- stroške nabavljene toplote;
- stroške električne energije za obratovanje naprav na distribucijskem sistemu;
- stroške medija za prenos toplote (vode in njene kemične priprave).
Agencija za energijo je regulator, ki nadzira cene toplote vseh distribucijskih sistemov v Sloveniji, zato bi nas v primeru nepravilnosti pozvali k dopolnitvi izračuna cene toplote.
Pod stroške nabavljene toplote se všteva nakup toplote na merilnem mestu na pragu TEŠ, zato je direktor podjetja, mag. Gašper Škarja, na seji Sveta MOV zaradi boljšega razumevanja oblikovanja variabilnega dela cene toplote dodal še pojem toplotnih izgub. Toplotne izgube so sestavni del upravičenih stroškov za določitev variabilnega dela cene in so tako vključene v podatek nakupa toplote na merilnem mestu na pragu TEŠ. Ko govorimo o finančni vrednosti toplotnih izgub, moramo imeti v mislih, da smo jih plačali po nabavni ceni za Komunalno podjetje Velenje in ne po prodajni ceni podjetja.
Ekonomske toplotne izgube v Šaleški dolini so nad povprečjem ostalih distribucijskih sistemov v Sloveniji, potrebno pa je poudariti, da ni mogoče enostavno primerjati vseh distribucijskih sistemov med seboj.
Glavni razlogi za večje ekonomske toplote izgube SDO ŠD so predvsem:
- tehnične omejitve oz. karakteristike SDO,
- gostota odjema,
- način delovanja SDO.
SDO ŠD je z več kot 180 km omrežja drugi najdaljši v Sloveniji in poleg večstanovanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskrbuje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Razprostira se na območju celotne Šaleške doline, najbolj oddaljeni odjemalci so od proizvodnega vira oddaljeni več kot 6 km. Posledično so transportni čas in toplotne izgube večje, saj je tudi zadnjemu odjemalcu potrebno zagotavljati ustrezno dovodno temperaturo.
Gostota odjema na SDO ŠD je torej bistveno nižja kot na ostalih distribucijskih sistemih, kar močno vpliva na ekonomske toplotne izgube. Iz primerjave med največjimi distribucijskimi sistemi v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije za energijo za leto 2022 je razvidno, da je gostota odjema v Ljubljani 3,9 GWh/km omrežja, v Mariboru 2,19 GWh/km omrežja, medtem ko je v Šaleški dolini le 1,2 GWh/km omrežja.
Velik vpliv na ekonomske toplotne izgube ima tudi dejstvo, da SDO ŠD, za razliko do večine večjih sistemov v Sloveniji, odjemalcem zagotavlja ogrevanje in predvsem sanitarno toplo vodo 365 dni v letu, posledično odjemalci za pripravo sanitarne tople vode ne potrebujejo dodatnih naprav, kot na primer pri drugih distribucijskih sistemih.
Vse zgoraj našteto pomeni, da mora v SDO ŠD omrežje delovati celo leto, in sicer v poletnem času na znižanih temperaturah (ostali manjši sistemi v tem času ne delujejo), ter v zimskem času z višjimi temperaturami. Z nižanjem dovodnih temperatur znotraj objekta (predvsem v večstanovanjskih objektih, kjer se je z januarjem 2024 močno povečal trend takšnih nižanj), bo lahko tudi distributer toplote prilagodil dovodne temperature distribucijskega sistema v zimskem času na nižje režime.
Tehničnih toplotnih izgub najstarejšega SDO v Sloveniji, kljub rednemu in investicijskemu vzdrževanju v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, v preteklih letih ni bilo mogoče znižati na povprečje ostalih mlajših sistemov. Prav tako SDO ŠD zaradi velikosti in specifičnosti odjemalcev ni bilo mogoče popolnoma obnoviti in ga prilagoditi na nižje temperaturne režime, se to odraža tudi na ekonomskih toplotnih izgubah. Javno dostopen podatek najdete na spletni strani Agencije za energijo, med Poročili o stanju energetike v Sloveniji, po posameznih letih.
Šaleška dolina je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, zato pripravljamo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja, ki bo v prihodnosti popolnoma neodvisen od premoga. K preobrazbi SDO ŠD smo pristopili že leta 2020. To pomeni, da bo cena za končne uporabnike v prihodnosti pod bistveno manjšim vplivom nakupa emisijskih kuponov, hkrati pa bodo izgube v sistemu zaradi obnove precej manjše.
PRVA FAZA PREOBRAZBE, ki bo trajala do leta 2028, vključuje obnovo izolacij in podporja na distribucijskem sistemu toplovoda, posodobitve toplotnih podpostaj in internih toplotnih postaj ter vključitev prvega manjšega obnovljivega vira energije. V DRUGI FAZI PREOBRAZBE sta predvidena dva scenarija: izgradnja lastnih OVE proizvodnih virov, kjer bi bili popolnoma neodvisni od Termoelektrarne Šoštanj, ali poleg lastnih vključiti tudi morebitne bodoče obnovljive proizvodne vire, ki bodo vzpostavljeni na območju današnje Termoelektrarne Šoštanj in njene okolice. TRETJA FAZA PREOBRAZBE, ki poteka sočasno, pa je energetska sanacija stavb. Območje Šaleške doline tu čaka še veliko dela; v Mestni občini Velenje je npr. zgolj 30 % vseh stavb energetsko saniranih, v Občini Šoštanj pa je ta delež še bistveno manjši.
Prva faza projekta Preobrazbe, vredna 27 milijonov, je v teku in bo zaključena v letu 2028. Financirana bo iz evropskega Sklada za pravični prehod. Obnovili bomo izolacije in podporje na vročevodnem distribucijskem omrežju v dolžini cca 8450 m, posodobili bomo 12 toplotnih postaj in 84 internih postaj v večstanovanjskih objektih ter obnovili cca 3195 m primarnih in sekundarnih vodov. Ko bodo obnovljeni vsi vodi, bodo tudi izgube v tem energetsko učinkovitem sistemu manjše in uporabniki bodo lažje regulirali svojo porabo.
Preobrazba daljinskega ogrevanja s sočasno energetsko sanacijo stavb pomeni 25.269 ton manj izpustov CO2, 21.150 ton manj porabljenega premoga ter letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh.
Nižji stroški ogrevanja za uporabnike so tudi naša želja in eden naših osrednjih poslovnih ciljev, zato vlagamo vse napore, da ta cilj uresničujemo.
