V prvih sedmih mesecih je človeštvo porabilo letno zalogo naravnih virov. Kako hitro porabljamo naravne vire, nam pokaže dan ekološkega dolga, ki ga obeležujemo na današnji dan. To je mejnik, ko porabimo naravne vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Slovenija je svoj dan dolga dosegla že bistveno prej, sredi aprila.

Dodaten opomin ob tem predstavljajo vse pogostejši vremenski pojavi, tudi možnost toče in krajevne nevihte, ki so pustošile tudi sinoči. Letos prihaja ta dan sredi ekstremnih vremenskih pojavov, ki ne dopuščajo več nobenega dvoma o našem vplivu na segrevanje ozračja.

Slovenija je že od nekdaj znana po dih jemajočih pokrajinah, bogati biotski raznovrstnosti in zavezanosti trajnostnemu razvoju. Več kot polovico njenega ozemlja pokrivajo gozdovi, je ena od držav z največ vode v Evropi, območja Natura 2000 pa pokrivajo več kot 37 % njenega ozemlja. Vendar se Slovenija sooča tudi z izzivi brez primere – njen ekološki odtis se je po svetovni pandemiji povečal, kar zahteva ukrepanje.

Če bi življenjski slog, kakršnega imamo v Sloveniji, imeli vsi Zemljani, bi zanj potrebovali 3,4 Zemlje.

Slovenija je prva država EU, ki je ekološki odtis vključila v svojo nacionalno razvojno strategijo.

Strategija razvoja Slovenije 2030 med kazalnike uspešnosti uvršča tudi ekološki odtis in načrtuje njegovo zmanjšanje za 20 % do leta 2030, cilj zmanjšanja ekološkega odtisa pa je zaradi zaščite naravnih virov vključen tudi v Nacionalni program varstva okolja do leta 2030.

Ogljični odtis predstavlja največji del ekološkega odtisa Slovenije (približno 60 %), predvsem zaradi velikih emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Zato je cilj zmanjšanja ekološkega odtisa neposredno povezan z blaženjem podnebnih sprememb.

Julij je bil zlasti na severu države nadpovprečno namočen, ponekod je padla tudi dvakratna povprečna količina padavin, kažejo podatki Arsa. Julijsko povprečje padavin v Sloveniji znaša med 120 in 150 litri na kvadratni meter oziroma nekoliko več na območjih gorskih merilnih postaj , tokrat pa je v juliju ponekod padlo več kot 300 oziroma celo do 400 litrov. Tako je bistveno več padavin, skoraj trikrat toliko kot v 30-letnem povprečju, padlo v Cerknem, Mežici in v Velenju. V Cerknem so julija celo presegli mejo 400 litrov padavin na kvadratni meter.

Z načrtovano preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline bomo izstopili iz premoga in dosegli prehod na nov sistem, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit in pomeni:

• zanesljivo oskrbo s toploto iz obnovljivih virov energije,
• zmanjšanje oziroma izničenje izpustov toplogrednih plinov,
• varen in neodvisen vir energije,
• dostopne cene elektrike in ogrevanja za vse prebivalce Šaleške doline in s tem omejevanje energetske revščine.

Z vključitvijo obnovljivih virov energije bomo dosegli sistem ogrevanja z razpršenimi viri in tako omogočili izkoriščanje naravnih danosti našega okolja, zmanjšanje odvisnosti od enega energenta in zagotovitev stabilne oskrbe prebivalcev in industrijskih potrošnikov Šaleške doline.

Obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj s sekundarnim in primarnim omrežjem in energetska sanacija stavb, s katero v KPV z občinami investitorkami začenjamo v letu 2023, bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bo mogoče vpeljati 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.