Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je velenjskim mestnim svetnikom predstavil 1. fazo Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja in potrebo po energetski sanaciji stavb.
Poudaril je prednosti sistema daljinskega ogrevanja, med njimi višjo energijsko učinkovitost, zdravo in čisto bivalno okolje in implementacijo obnovljivih virov energije v velikem obsegu, kljub prostorskim omejitvam. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline je drugi največji v Sloveniji, a bo po zaprtju Premogovnika Velenje namesto premoga treba poiskati drug proizvodni vir za ogrevanje. Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj ter Komunalno podjetje Velenje že letos načrtujejo oddajo vloge za črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod, kjer je Preobrazba opredeljena kot strateški projekt regije, v začetku naslednjega leta (2024) pa bodo začeli izvajati prenove izolacije in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj ter umeščati predviden prvi OVE vir za proizvodnjo toplote. Ključna bo tudi sočasna energetska sanacija vseh stavb na območju Velenja.
Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh, je poudaril mag. Škarja.
Projekt je v 1. fazi ocenjen na slabih 30 milijonov evrov, pri čemer si prizadevajo, da bi levji delež zanj pridobili iz evropskega Sklada za pravičen prehod. Pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za prvi manjši OVE vir kot del v 1. faze črpanja sredstev iz Sklada za pravični prehod, in sicer gre za model OVE energetske skupnosti, sestavljen iz toplotne črpalke moči 2 MW na Centralni čistilni napravi KPV, 5 sončnih elektrarn na objektih KPV, že obstoječe male hidroelektrarne Grmov vrh in postavitev nove male hidroelektrarne na lokaciji Čujež. Še vedno vztrajajo pri vodenju dveh scenarijev za doseganje neodvisnosti od premoga: izgradnjo povsem lastnih OVE virov in skupni koncept v sodelovanju s Termoelektrarno Šoštanj in njenim lastnikom, Holdingom Slovenske elektrarne.
Ob sočasni energetski sanaciji stavb za znižanje temperaturnega režima, ki bo bistveno znižala izgube v obstoječem sistemu daljinskega ogrevanja, pa bo ključno tudi ozaveščanje odjemalcev toplotne energije. Direktor KPV Škarja je namreč svetnikom predočil tudi podatke o povprečni porabi toplote pri uporabnikih: povprečna poraba toplotne energije v večstanovanjskih objektih v Velenju namreč znaša kar 138 KWh na kvadratni meter na leto, medtem ko je ta denimo v Mariboru precej nižja, 80 KWh. Poraba toplote pri energetsko saniranih objektih lahko pomeni tudi več kot 40 % nižje odčitke na števcih. Škarja je pojasnil še razloge za dvig variabilnega dela toplotne energije: v zadnjem letu dni so bili priča kar trem podražitvam na strani dobavitelja, torej TEŠ, zato se dvigu ni bilo mogoče izogniti. Prikazano je bilo, da je variabilni del cene toplote, ki se dviguje v zadnjem času, vključuje strošek nakupa toplote v TEŠ in električno energijo, ki poganja distribucijski sistem, torej KPV na ta del nima velikega vpliva. Fiksni del cene toplotne energije, ki vključuje stroške materiala, storitev, dela in vzdrževanja, pa je že od 1. 1. 2017 zaradi racionalizacije poslovanja in vedno večjih prihodkov na trgu, ostal nespremenjen.
Potreben bo spoštljiv dialog na ravni občine, je poudaril mag. Škarja, saj bo le s strpnostjo občanov in odločevalcev v lokalni skupnosti moč pravočasno prenoviti vse distribucijsko omrežje, kjer bodo v največji možni meri poleg toplovodov hkrati obnovili tudi vodovod in kanalizacijo. Na mestu je tudi apel državi po obsežnejši pomoči zlasti za energetsko sanacijo stavb, je dodal. Velenjski mestni svetniki so 1. fazo Preobrazbe podprli, pri čemer jim bo družba Komunalno podjetje Velenje svoje dejavnosti dvakrat letno predstavljala na sejah sveta.
