13 KPV fotografije FB

Vlada je 13. januarja 2022 sprejela Strategijo za izstop premoga, ki Slovenijo zavezuje, da preneha z uporabo premoga do leta 2033. Poleg Šaleške doline je to gotovo ogromen izziv za celotno državo, saj se tu iz premoga proizvede kar tretjina električne energije v Sloveniji. Ker to za Šaleško dolino pomeni prenehanje izkopavanja in kurjenja premoga tudi za zagotavljanje toplote, je naša glavna skrb prihodnjih let Preobrazba daljinskega ogrevanja z okoljsko sprejemljivimi toplotnimi viri. S strokovnimi partnerji (Eles, Esotech, Kolektor Setup in Zavodom KSSENA) smo pripravili osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo lahko povsem neodvisen od premoga, viri ogrevanja v njem pa bodo razpršeni.

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Načrt predvideva dva scenarija: popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali pa lastne obnovljive proizvodne vire z vključevanjem TEŠ-a. V vsakem primeru so v prvi fazi predvidena vlaganja v nadgradnjo in digitalizacijo distribucijskega sistema centralnega ogrevanja in priprava za izgradnjo zelenih proizvodnih virov (solarne toplarne, potencialni geotermalni vir, hranilnik toplote, visokonapetostni elektrodni kotel, biomasa), v drugi fazi pa je treba načrt udejanjiti. Celoten strošek projekta, več kot 130 milijonov evrov, ne more pristati na plečih prebivalcev Šaleške doline. Evropska komisija je sprejela nov mehanizem Sklad za pravičen prehod, ki je namenjen premogovnim regijam v tranziciji. Sredstva bomo črpali tudi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost, na pomoč bodo gotovo priskočile tudi občine ustanoviteljice, pomembno pa je, da nas sliši tudi država.

Tudi sicer Komunalno podjetje Velenje pogumno stopa po poti zelene transformacije celotnega podjetja. Ne le preobrazbo daljinskega ogrevanja, uvajamo e-mobilnost z uporabo električnih vozil (eno je v uporabi na pokopališču, eno na objektu Centralna čistilna naprava s polnilnico) in povečujemo delež lastne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Trenutno znaša že 45 %, in sicer gre za enote MHE Grmov vrh (peltonova turbina moči 170 kW), Kogeneracijsko napravo na CČN z močjo 210 kW (proizvodnja elektrike iz bioplina, ki nastane v procesu čiščenja odpadne vode), pripravljena je projektna dokumentacija za MHE Čujež v Paki pri Velenju (turbina moči 38 kW), hkrati pa skupaj z MO Velenje in agencijo KSSENA pripravljamo projekt postavitve sončnih elektrarn na strehe stavb javnih stavb (ocenjen potencial preko 1 MW moči). Spodbujamo osveščeno ravnanje naših odjemalcev na vseh področjih, med drugim s promocijo pitne vode. V Šaleški dolini imamo namreč dobro pitno vodo, ki se po kakovosti uvršča v sam Evropski vrh, zato lahko v vsakem trenutku mirno posežemo po vodi iz pipe, ki smo jo zaradi njene svežine in blagodejnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje poimenovali Šaleški biser – okus zdravja. Da se lahko vsi odžejamo tudi med dejavnostmi na prostem in druženju s prijatelji, smo se skupaj z občinami lastnicami odločili, da na različnih, dobro obiskanih lokacijah v Šaleški dolini postavimo pitnike Šaleškega bisera. Tako jih je denimo samo v Velenju do danes že sedemnajst, v Šoštanju pet in v Šmartnem ob Paki trije.

Besedilo iz Uvodnika, Okolje in prostor, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (avtor objavljenega besedila je tehnični direktor Janez Ramšak)