Predstavniki MO Velenje in Občine Šoštanj ter Komunalnega podjetja Velenje so si v torek, 11. 10. 2022, ogledali sistem daljinskega ogrevanja v Energetiki Ljubljana.
Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane, ki ga zagotavlja Energetika Ljubljana, je proizvedena v visoko učinkoviti soproizvodnji. V urbanih okoljih, predvsem v večjih mestih, torej v Ljubljani in tudi v Velenju, stojijo toplarne, v katerih se električna energija in toplota proizvajata sočasno. Ključne prednosti soproizvodnje so velik prihranek primarne energije, večji energetski izkoristek in s tem nižji stroški energetske oskrbe ter manjši vplivi na okolje.
Energetika Ljubljana z daljinskim ogrevanjem oskrbuje več kot 64.500 uporabnikov. Enota TE-TOL deluje 365 dni na leto in 24 ur na dan, kjer od leta 2002 uporabljajo rjavi premog z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela, ter od leta 2008 lesno biomaso. S povprečno porabo 105.000 ton lesnih sekancev, iz katerih se v enoti TE-TOL proizvede 16 % toplotne in električne energije, se je za enak odstotek zmanjšala poraba premoga, in sicer na povprečno 312.000 ton letno. 19-odstotni delež pa predstavlja uvožen plin. Na ta način Energetika Ljubljana stopa po poti razogljičenja sistema daljinskega ogrevanja in udejanja zeleni prehod.
Tudi pred Šaleško dolino je izjemen izziv, kako preobraziti najstarejši in drugi največji daljinski sistem v Sloveniji, ki je 60 let predstavljal varno rešitev za 35 tisoč prebivalk in prebivalcev ter gospodarstvo. Cilj je uvedba novega sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga do leta 2030.
V akcijskem načrtu preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.
O obeh sistemih in načrtih za okoljsko sprejemljivejše ogrevanje ter o izzivih na področju preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v dolini so predstavniki govorili tudi na mednarodni konferenci Pozdravljena, prihodnost 2022, ki je v mesecu septembru potekala v Velenju.
