shower shower head water drop of water 161502

Danes (27. 8. 2020) je v tedniku Naš čas objavljen prispevek Milene Krstić Planinc, nastal na podlagi pogovora z vodjo PE EN Komunalnega podjetja Velenje Ervinom Miklavžino o pripravi tople sanitarne vode, kako v podjetju poteka nadzor nad kakovostjo tople vode, zakaj je potrebno redno vzorčenje in kakšne ukrepe izvedejo pristojne službe v podjetju v primeru, ko je vzorec tople vode neustrezen ipd. Pri odgovorih je sodelovala tudi Nataša Uranjek iz službe za tehnologije in nadzor, ki v podjetju pokriva področje nadzora in monitoringa nad kakovostjo vode in izvajanja laboratorijskih analiz.

Ob branju boste izvedeli, kje in zakaj se pojavi tveganje za pojav legionel v hišnem vodovodnem omrežju, kaj lahko sami storite za preprečevanje tveganja in kaj so dolžni v večstanovanjskih objektih in javnih ustanovah opraviti upravniki oz. lastniki objektov. Za preprečevanje razmnoževanja legionel je namreč ključno skrbno vzdrževanje vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe.

Vabljeni k branju.

Pojem »Topla voda« lahko ima v splošni in strokovni uporabi različen pomen. Tako moramo upoštevati, da je v splošni uporabi, vključno z vsemi dokumenti, objavljenimi na spletnih straneh NIJZ, uporabljen izraz »topla voda« namenjen ogreti hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki smo ji dodali energijo v grelnikih, bojlerjih, akumulatorjih in jo segreli na takšno temperaturo, da na iztočnem mestu (pipa, tuš) doseže najmanj 50°C. Tako ogreto vodo na iztočnem mestu enako kot hladno vodo uporabljamo za vsakodnevne potrebe (kuhanje, higienske potrebe, čiščenje).

V tehniški praksi, povezani z energetiko, pa pojem »topla voda« predstavlja medij (ogrevni, hladilni), kateri prenaša energijo v obliki toplote.

Tako energetiki v primeru, kadar govorimo o hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto iz ogrevnega medija v prenosniku toplote ali bojlerju in se na istem iztočnem mestu (pipa, tuš) kot hladna voda uporablja za vsakodnevne potrebe, uporabljamo pojem »sanitarna topla voda«. Takšno definicijo najdemo v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj, kjer je tudi opredeljen njen temperaturni nivo 50°C +-5°C.

Kaj je legionela in zakaj je lahko nevarna?

Legionele so bakterije, katerih naravni življenjski prostor so raznolika vodna okolja (vodotoki, jezera, podtalnica, termalna in morska voda), vlažna zemlja in blato. Poznanih je več kot 50 vrst legionel, približno 20 vrst je povezanih z obolenji pri ljudeh. Legionele so fakultativni ali obligatni znotrajcelični paraziti prostoživečih praživali (ameb, migetalkarjev, gliv sluzavk). Praživali predstavljajo njihove naravne gostitelje in rezervoarje. Legionele so v naravnem okolju prisotne v nizkih koncentracijah, vendar lahko vstopajo v umetne vodne sisteme, kjer se ob ugodnih razmerah (primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja) lahko zelo namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi. Mejna vrednost za prisotnost legionel v vodi je 100 CFU/100 ml.

Človek se okuži le z vdihavanjem aerosolov, v katerih so bakterije. Povzročajo dve vrsti bolezni: pontiaško vročico in legionarsko bolezen, ki ju s skupnim imenom imenujemo legioneloza.

Aerosoli so drobne kapljice vode, razpršene v zraku. V aerosolih prisotne legionele ob vdihavanju lahko zaidejo v pluča in takrat okuženi lahko zboli. Za obolenja, ki jih povzročajo bakterije legionele, se uporablja splošni izraz legioneloza. Bakterije rodu Legionella sp. povzročajo dve vrsti bolezni: pontiaško vročico in legionarsko bolezen. Pri prvi gre za blago obliko okužbe zgornjih dihal, ki običajno hitro mine brez zapletov, pri drugi pa pride do potencialno smrtno nevarne pljučnice. Legionarska bolezen je lahko usodna predvsem za starejše ljudi, ljudi s kroničnimi in drugimi težkimi boleznimi in tiste, ki so imunsko manj odporni. Če je legionela prisotna v zelo velikem številu, lahko predstavlja tveganje za vse ljudi.

Z uživanjem, pitjem vode, ki vsebuje legionelo, se ne moremo okužiti in to ne predstavlja tveganje za zdravje, prav tako ni znan prenos legioneloze s človeka na človeka.

Kje se legionela nahaja?

Legionele so prisotne v naravnih vodnih okoljih in tam ne prestavljajo tveganja za zdravje ljudi. V umetno ustvarjenih okoljih pa se lahko ob ugodnih razmerah zelo razmnožijo in predstavljajo tveganje za človeka. Našli so jih v slabo vzdrževani vodovodni napeljavi, toplovodnih sistemih v hišnem vodovodnem omrežju z mrtvimi koti in stoječo vodo, hladilnih stolpih, klimatskih napravah in prezračevalnih sistemih, vlažilcih zraka, razpršilnikih vode, dekorativnih fontanah, bazenih z naravno in termalno vodo, v opremi za izvajanje respiratorne terapije ter zobozdravstveni opremi, masažnih bazenih, prhah na bazenih, avtopralnicah in v številnih drugih umetno ustvarjenih okoljih. Na rast legionel vplivata predvsem temperatura in prisotnost drugih mikroorganizmov, ki jih ščitijo pred neugodnimi dejavniki, jim zagotavljajo hranila in omogočajo razmnoževanje. So termotolerantne, saj preživijo pri temperaturi med 0 in 60°C, a se razmnožujejo le med 25 in 45°C. Optimalna temperatura za rast in razmnoževanje legionel je med 35 in 42°C. Poleg tega so acidotolerantne, prisotne v okoljih s pH v območju od 2,7 do 9,2.

Kaj je vzrok za razmnoževanje legionel?

Ključni vzrok za razmnoževanje legionel v vodi je njena temperatura in prisotnost biofilma, v katerem so naseljeni enocelični mikroorganizmi, ki legionele ščitijo pred neugodnimi dejavniki okolja, jim zagotavljajo hranila in omogočajo razmnoževanje. Za preprečevanje razmnoževanja legionel je ključno skrbno vzdrževanje vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe.

Z namenom, da okužbe preprečimo, je potrebno:

  • redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna, ki se nabira na pipah in tuših;
  • čiščenje kotlov in odstranjevanje oblog, kjer se bakterije najraje razmnožujejo;
  • odstranjevanje tako imenovanih slepih rokavov v vodovodnih sistemih, kjer ni pretoka, kar omogoča razraščanje bakterij;
  • nadzor nad temperaturo v vodovodnem sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50°C do 60 °C), da prepreči razraščanje legionel, ali pa nižja kot 20°C, saj v hladni vodi legionele ne rastejo;
  • pravilno vzdrževanje naprav, ki proizvajajo aerosol (klimatske naprave, fontane itd.).

Glede rutinskega testiranja legionele za preprečevanje legioneloze ni nobenega priporočila, niti glede števila vzorcev in števila odvzemnih mest. V Komunalnem podjetju Velenje smo na osnovi ocene tveganja za posamezne večstanovanjske objekte, kjer se pripravlja topla voda, pripravili načrt vzorčenja in analiz in na takšen način nadziramo stanje v teh objektih. Če obstaja sum za prisotnost legionele, je gotovo smiselno, da se te analize opravi. Ampak mnogo bolj kot vzorčenje je pomembno vzdrževanje ustreznih temperatur tople vode in redna pregrevanja sistema na visokih temperaturah.

Kako je zakonodajno urejeno področje nadzora nad legionelo?

Zakonodaja na področju tople vode je pripravljena v obliki priporočila in navodil. Ključna pa so naslednja in so objavljena na spletni strani NIJZ:

  • Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17);
  • Preprečevanje razmnoževanja legionel v hišnem vodovodnem omrežju, NIJZ, 19. 9. 2018;
  • Priporočila za izdelavo načrta preprečevanja legioneloz (Priporočila so namenjena predvsem za objekte v javni rabi, smiselno pa se lahko uporabijo tudi za druge objekte), verzija 20. 4. 2020;
  • Priporočila za izvedbo toplotnega šoka (dezinfekcija s toploto) pri obvladovanju razmnoževanja legionel v interni vodovodni napeljavi, verzija 18. 1. 2018.

Kako poteka priprava tople vode v PE Energetika?

V Komunalnem podjetju Velenje, PE Energetika (PE EN), se priprava sanitarne tople vode (STV) vrši v več kot 400 toplotnih postajah (TPP). S sistemi priprave STV (akumulatorji z ločenim prenosnikom toplote in bojlerji) ter pripadajočo strojno, merilno in regulacijsko opremo upravlja PE EN, s hišnim vodovodnim omrežjem (HVO), internimi sistemi in priključki pa uporabniki sami, oziroma v večstanovanjskih zgradbah in javnih ustanovah njihov upravnik oziroma lastnik. V HVO javnih objektov je upravnik oz. lastnik odgovoren za pripravo »Načrta za obvladovanje legionel v HVO« in njegovo izvajanje. Pri pripravi STV imamo tako poleg ogrevanja hladne vode iz vodovodnega omrežja s toploto iz ogrevnega medija tudi mehčanje le-te (potrebno za nevtralizacijo vodnega kamna) z različnimi fizikalnimi oziroma kemijskimi postopki (brez spreminjanja kakovosti hladne vode). Po tem principu moramo doseči priporočeno temperaturo STV v hranilnikih - bojlerjih na najmanj 55°C +- 5°C. Postopki priprave STV in obvladovanje legionele ter vzdrževanja in nadzora nad sistemi so predpisani v »Načrtu za obvladovanje Legionel v topli vodi«. V okviru tega načrta je predvideno redno tedensko pregrevanje STV na visoko temperaturo (termična dezinfekcija), ko se le-ta v noči iz torka na sredo v hranilniku - bojlerju segreje na vsaj 70°C za najmanj 1 uro. V TPP, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, je to izvedeno programsko.

Kakšen je nadzor nad kakovostjo tople vode?

Redne kontrole fizikalno-kemijske kakovosti tople vode se izvajajo tedensko na različnih TPP, skladno z načrtom pa tudi monitoring legionel v TPP ter v javnih objektih (šolah in vrtcih).

Letno analiziramo več kot 400 različnih vzorcev tople vode. V letu 2020 smo izvedli že 280 fizikalno-kemijskih analiz vode, pri čemer so se izvajale tudi meritve temperature na izhodu iz hranilnikov tople vode k uporabnikom ter na povratku vode iz hišnega vodovodnega omrežja v hranilnike. Povprečne temperature na izhodu iz hranilnikov so bile višje od 60ºC, kar je v okviru priporočenih temperatur, ki zagotavljajo varno toplo vodo za distribucijo k uporabnikom. Tudi sicer so bili vsi odvzeti fizikalno-kemijski vzorci ustrezni.

Redno kontroliramo tudi kakovost hladne vode. V letu 2019 smo odvzeli 898 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev vode. Kakovostna hladna voda je osnova za pripravo kakovostne tople vode, saj toplo vodo dobimo z ogrevanjem hladne vode.

Za popolno uničenje zadostuje temperaturni šok

V primeru neustreznega vzorca tople vode v objektu takoj izvedemo ukrep – temperaturni šok. Temperaturni šok je dezinfekcija s pomočjo toplote v hišnem vodovodnem omrežju s tako visoko temperaturo vode in toliko časa, da legionele ne preživijo. Že voda s temperaturo 60ºC uniči 90 % legionel v dveh minutah, voda z višjo temperaturo pa še hitreje. Pregrevanje sistema običajno izvajamo več ur, kar je zagotovilo za popolno uničenje legionel v sistemu. Pred izvajanjem temperaturnega šoka osebno obvestimo tako upravnika objekta kot uporabnike, saj obstaja nevarnost, da se uporabniki poškodujejo z neobičajno vročo vodo v času izvajanja ukrepa.

Po izvedenih ukrepih odvzamemo tudi kontrolne mikrobiološke vzorce vode, s čimer potrdimo uspešnost izvedenih ukrepov. Laboratorijska analiza za določitev prisotnosti legionel traja 7 dni, zato ne moremo takoj obvestiti ljudi o odpravljenem neskladju, to je, da legionele niso več prisotne. Imamo pa veliko prednost zaradi lastnega laboratorija, in v primeru, da se med analizo, četudi še ta ni končana, zazna, da se bo na gojišču pojavila prisotnost legionele, lahko takoj ukrepamo, še preden poteče 7 dni. V lanskem letu je bila v laboratoriju uvedena analiza, ki nam zelo hitro (v roku 1 ure) pokaže, ali je v vodi prisotno prekomerno število bakterij, ne ve se sicer katerih, vendar pa je to eden izmed pokazateljev za možno prisotnost legionel.

Glede strahu, ki so ga nekateri uporabniki izrazili, v zvezi s pitjem hladne vode in priprave hrane s toplo vodo, je strah popolnoma odveč. S pitjem vode oziroma njenim uživanjem (hladne ali tople vode) se z legionelo ne moremo okužiti. Okužimo se lahko le ob vdihovanju aerosolov, ki so okuženi z bakterijo legionele. Običajna pot okužbe je preko kužnega aerosola - vdihavanja drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. Manjše kot so kapljice z legionelami, večja je možnost za okužbo. Kapljice s premerom manj kot 5μm lažje dosežejo nižje dele dihalnih poti kot kapljice večjega premera. Posebno nevarni so aerosoli okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v bazenu, kjer voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, v okrasnih fontanah itd. Nevarnost za okužbo predstavljajo slabo vzdrževani vodovodni sistemi in klimatske naprave, kjer zrak prihaja v stik z onesnaženo vodo. Nevarnost predstavlja voda nad 20°C in do približno 50°C, iz katere nastaja aerosol.

S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisel želodčni sok. Prenos med ljudmi ni bil dokazan, kar pomeni, da se lahko okužimo zgolj iz vodnega vira in ne ob zbolelem za legionelozo. Bolniki s pontiaško vročico ali legionarsko boleznijo niso kužni, zato ni posebnih ukrepov ob stiku z bolniki.

Kakovost tople vode spremljamo redno

Tveganje za pojav legionele je večje v večjih zgradbah, stolpnicah, kjer so dolga vodovodna omrežja, če so zgradbe starejše in če se voda na vseh pipah ne toči redno. Tako lahko nastanejo predeli cevovodov, kjer voda zastaja, ustvarja se biofilm in zaradi temperaturnega območja, ki omogoča razmnoževanje legionel, se le-te lahko začnejo prekomerno razmnoževati. Iz teh razlogov je naše vzorčenje ciljano na takšne zgradbe in načrt je zastavljen glede na stopnjo tveganja, ki je bilo prepoznano.

Povprečno letno analiziramo 50 vzorcev za določitev legionel v okviru našega sistema priprave tople vode, to je pred hišnim vodovodnim omrežjem. V prvi polovici leta 2020 je bilo analiziranih 20 vzorcev za določitev prisotnosti legionel.

Vsi vzorci, razen enega, so bili v letu 2020 ustrezni. Neustrezni vzorec je bil odvzet na Cankarjevi 1, takoj po ugotovljeni neskladnosti pa so bili sprejeti in izvedeni vsi potrebni varnostni ukrepi, ki so znotraj naše pristojnosti.

Vzorčenja za namen analize tople vode na legionelo so namenjena potrditvi, da je priprava tople vode in vsi ukrepi, ki se redno izvajajo na sistemu za pripravo tople vode, ustrezni. Za zagotavljanje varne oskrbe s toplo vodo so najbolj pomembne dovolj visoke temperature vode v vodovodnem sistemu in tedenska pregrevanja.

Kako je z analizami vode v individualnih hišah in kako pogosto bi morali analizirati vodo?

Onesnaženje z legionelo se lahko zgodi, če so temperature v internih inštalacijah hišnega vodovodnega omrežja prenizke zaradi zastojev vode v omrežju, mrtvih kotov, premajhne porabe vode, zaradi biofilmov v ceveh, prisotnosti hranil (železa - kot posledice korozije cevi in organskih snovi, usedlin v ceveh), dotrajanih internih vodovodnih inštalacij, nekontroliranih adaptacijskih posegov in tudi nerednega vzdrževanja naprav, ki tvorijo aerosole.

Jemanje vzorcev in potrjevanje legionel v domačih hišnih vodovodih nima posebnega smisla. Legionele se v vodovodnem sistemu pojavljajo občasno, zato tudi negativen izvid ne pomeni, da jih v sistemu ni. Bolj pomembno je, da poskrbimo za naš hišni vodovodni sistem in pravilno vzdržujemo tudi druge možne vire legionel (npr. klimatske naprave, masažne bazene (jacuzzije), fontane…) in s tem zmanjšujemo tveganje za okužbo.

Kaj lahko storijo uporabniki sami glede sistemov za ogreto vodo?

Pomembno je, da se tako hladna kot topla voda redno točita na vseh pipah v objektu. Pomembno je tudi, da uporabniki vedo, kako so napeljane vodovodne cevi po objektu (shema vodovodnega omrežja) in kje so mrtvi koti ali bi lahko nastajali, ter kje voda zastaja in na katerih pipah vodo redko točijo. Tam, kjer voda zastaja, lahko nastaja biofilm, ki nudi odlično zaščito za bakterije, torej tudi za legionelo, in ob primernih pogojih se le-te neovirano množijo.

Če so uporabniki dlje časa odsotni ali tušev ne uporabljajo vsak dan, naj pred vsakim prhanjem temeljito izperejo glave tušev. Glave tušev so pogosto vir legionele, ker vlaga v njih omogoča njihovo razraščanje, tveganje pa se še poveča ob daljši neuporabi. Tudi redno izpiranje usedlin in odstranjevanje vidnih nečistoč iz mrežic na pipah v objektu je priporočljivo, saj je tudi to lahko vir hranil in zaščita za legionele.

Za tiste, ki imajo lasten sistem za ogrevanje vode, pa je pomembno vzdrževanje ustreznih temperatur v hranilniku tople vode - bojlerju. Topla voda naj bi imela temperaturo na izhodu iz bojlerja 60ºC, na pipah pa nad 50ºC. Priporočljiva so tudi občasna pregrevanja s temperaturami med 70 in 80ºC.

Če obstaja sum na prisotnost legionel, potem je treba ugotoviti vzroke in pogoje, ki v omrežju vplivajo na pojav leginel, in jih odpraviti. Pri tem je pomembno, da:

  • poznamo hišno vodovodno omrežje objekta (načrt ali shemo, smer toka vode, dejavnike tveganja);
  • je dobro/ustrezno izolirano omrežje, da ne pride do prenosa toplote na omrežje s hladno vodo;
  • pregledamo grelnike tople vode in jih po potrebi očistimo in dezinficiramo;
  • preverimo kapaciteto grelnika;
  • preverimo oz. zagotovimo, da z grelnikom lahko dosežemo ustrezne temperature vode za izvedbo toplotnega šoka;
  • preverimo, kakšen bo vpliv na materiale v hišnem vodovodnem omrežju. V primeru, da toplotni šok ni izvedljiv, se odločimo za drug način dezinfekcije. Če gre za škodljiv vpliv visoke temperature na dele hišnega vodovodnega omrežja, ki jih lahko odstranimo, jih lahko za čas toplotnega šoka odstranimo, očistimo, dezinficiramo ali nadomestimo z novimi, npr. mrežice, glave tušev;
  • če se toplotni šok izvaja v večstanovanjskem objektu, moramo pred izvajanjem toplotnega šoka pravočasno (dan ali dva pred izvedbo toplotnega šoka) pisno opozoriti potencialno izpostavljene osebe na visoke temperature tople vode zaradi nevarnosti oparin (npr. nad pipe in druga vidna mesta obesimo obvestila o izvajanju toplotnega šoka).