pexels photo 290678

Rdeča nit letošnjih Vodnih dnevov, ki jih organizira Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), so bili vplivi na vodo in napredne rešitve. Že 24. simpozij Vodni dnevi je potekal 18. in 19. oktobra v Portorožu. Razdeljen je bil na štiri tematske sklope, kjer so domači in tuji strokovnjaki predstavili svoje poglede, izkušnje in prakse v zvezi z vplivi ljudi na vodo ter obravnavali začasne in trajne posledice, ki jih zaradi našega delovanja puščamo na vodnem okolju. Dejstvo namreč je, da ob vsaki rabi vode pustimo na vodnem okolju posledice, zato je naša dolžnost, da jih poskušamo čim bolj omiliti.

Med drugim so udeleženci letošnjega simpozija spoznali evropske usmeritve za zmanjševanje človeških vplivov na vodo, ki izpostavljajo pomen ohranjanja in upravljanja narave, ter predstavili inovativne, na naravi temelječe rešitve. Seznanili so se z vplivi na vodo zaradi uporabe rastlinskih zaščitnih sredstev v kmetijstvu in na urbanih površinah ter predstavili izkušnje in predloge za izboljšanje varovanja vodnih virov z vodovarstvenimi območji.

Kot pravi predsednica SDVZ dr. Marjetka Levstek sta kanalizacija in čistilna naprava neposredno povezani kot ožilje in srce. Učinkovito delovanje celotnega sistema je močno odvisno od sinhronega in ustreznega delovanja vsakega elementa v tem sistemu, od kanalizacijskega omrežja, črpališč, zadrževalnih bazenov, razbremenilnikov do čistilnih naprav, internih povratkov ter sprejema gošč in mulja. V sklopu obravnave te teme so bili prepoznani vplivi na delovanje posameznega elementa in predstavljeni načini obvladovanja sinhronega delovanja za čim boljšo zaščito vodnih virov.

Med problematikami so letos izpostavili tudi blato iz komunalnih čistilnih naprav, ki ga v Sloveniji letno nastane do 30.000 ton. Okoli 90 odstotkov ga konča v tujini, saj ga je zaradi vsebnosti nekaterih snovi mogoče le v omejenem obsegu uporabljati za gnojenje. Ključni izzivi v prihodnje so torej zmanjšanje količin tega blata (uporaba ozona, ki blato razkroji), poleg tega pa tudi možnosti končnega odstranjevanja ter ponovne uporabe v kmetijstvu.

Velik izziv pri upravljanju z vodami predstavljajo tudi padavinske vode v kanalizacijskem sistemu, saj močno vplivajo na kakovost odvodnika. Zato v društvu poudarjajo, da moramo kanalizacijski sistem upravljati celostno in vse onesnažene vode usmeriti do komunalnih čistilni naprav.

Izzivov na področju varovanja, zaščite in ohranjanja slovenskih voda torej ne manjka, zato so tovrstna strokovna srečanja še kako dobrodošla in potrebna, če želimo v bodoče učinkovito zaščiti naše največje bogastvo – vodo!

Za kvalitetno izbiro predavateljev in izvrstno izpeljan dogodek je gotovo zaslužen tudi organizacijski odbor (na fotografiji), katerega članica je tudi Nataša  Uranjek, sicer vodja službe za tehnologije in nadzor v Komunalnem podjetju Velenje.  Organizacijski odbor sestavljajo: predsednica dr. Marjetka Levstek in člani: prof. dr. Milenko Roš, prof. dr. Mihael J. Toman, dr. Brigita Jamnik, mag. Mojca Vrbančič, Nataša Uranjek (na fotografiji v sredini) in dr. Polona Pengal.  

foto vodni dnevi 18.10.2018

Člani organizacijskega odbora so vodili sekcije in razpravo ob okroglih mizah, ki je sledila vsakemu sklopu predavanj – sekciji, popeljali udeležence med razstavljavce in predstavitve projektov, ki so bili prisotni na simpoziju, ter ob zaključku simpozija povzeli tematiko in zapisali predloge ter zaključke, ki so bili sprejeti na simpoziju.

 Ilustracija za dogodek Vodni dnevi 2018:

Vodni dnevi