pexels photo 243125

Bliža se 1. november, dan spomina na mrtve. V tem času se obisk pokopališč zelo poveča, saj se intenzivno urejajo grobovi. K temu sodijo tudi svečke na grobu, ki so po tradiciji močan simbol spomina na naše najdražje. Slovenci damo za nagrobne sveče več kot 30 milijonov evrov na leto in sodimo po tradiciji prižiganja sveč v sam evropski vrh. Prižgemo jih kar 15 milijonov. Vsak jih na leto prižge osem, od teh skoraj polovico okrog 1. novembra. Kljub raznovrstni ponudbi sveč na trgu (termo, elektronske, keramične, steklene, solarne sveče …), še vedno najraje posegamo po parafinskih svečah.

Vendar po uporabi sveče postanejo odpadek, ki je lahko tudi velika okoljska nevarnost, kot je v preteklih tednih zaslediti v medijih. Odpadne nagrobne sveče v naši državi predstavljajo kar tri odstotke komunalnih odpadkov. Čeprav imamo uredbo za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami (ONS), ta shema očitno ne deluje dovolj dobro, posledica pa so vsako leto nakopičene gore odpadnih sveč na deponijah. Ravnanje z njimi je neučinkovito, posledice za okolje so daljnosežne.

Z objavo tega prispevka ne želimo rušiti tradicije prižiganja nagrobnih sveč. Naš namen je le vzpodbuditi razmišljanje, kaj lahko vsak naredi sam na tem področju. Kot pravijo, se vsako veliko potovanje začne s prvim korakom. V tem primeru velja, da se vsaka velika sprememba začne najprej z malimi spremembami pri nas samih. Torej, ste se za okolje in zanamce pripravljeni letos odpovedati vsaj kakšni svečki?