DEŽURNE ŠTEVILKE

 

 

 

 

 

CenaDec2022

V Šaleški dolini se kljub težavam pri izkopu premoga in premostitvenem ogrevanju s pomočjo plinsko-parnih turbin na strani Termoelektrarne Šoštanj še vedno ogrevamo najceneje. Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se decembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar trikrat več, in sicer 238,89 evra.

Po statistiki je v Velenju poraba toplote v povprečju še vedno 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti! Možni načini za energijske prihranke:

  • celovita energetska sanacija objekta in hidravlično uravnoteženje objekta,
  • vgradnja termostatskih ventilov na vseh grelnih telesih v stanovanju,
  • prezračevanje stanovanja za največ 5 minut in potem zaprtje oken,
  • zapiranje radiatorjev ni racionalno, ampak naj bodo priprti na nekem konstantnem nivoju,
  • z upravniki izvajalce meritev pozivamo, da zagotovijo pravilen in optimalen način delitev stroška toplote. Poraba toplotne energije v večstanovanjski stavbi je po energetski sanaciji lahko manjša tudi od 25 do 30 %.

Komunalno podjetje Velenje z daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbuje skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov. Naš cilj pa je, da tudi na področju daljinskega ogrevanja do konca leta 2030 v celoti izstopi iz premoga in preide na zelene vire energije. Ključni koraki bodo:

  • obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju,
  • posodobitev toplotnih postaj, energetska sanacija stavb in
  • vpeljava 100-odstotno zelenih virov energije za daljinsko ogrevanje.

Že samo prvi trije projekti bi po ocenah lahko prinesli 25.269 manj izpustov CO2,  za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWHt.

Razmere na trgu energentov se medtem sicer še vedno zaostrujejo. V Komunalnem podjetju Velenje si kljub temu vseskozi prizadevamo za nemoteno in cenovno dostopno dobavo toplotne energije v Šaleški dolini.

Graf: Povprečne maloprodajne cene toplote (PMPC) za gospodinjske odjemalce v izbranih slovenskih občinah v decembru 2021 in decembru 2022 ter utežena povprečna maloprodajna cena toplote za december 2022.

MZIVsi deležniki

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v sredo, 14. decembra, gostil koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga.

Vabilu se je poleg treh občin, občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in mestne občine Velenje, ter pristojnih energetskih družb z veseljem odzvalo tudi vodstvo našega podjetja.

Direktor, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.

Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWH. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.

Na srečanju smo prejeli jasen signal ministra Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline, zato že načrtujemo dodaten krog pogovorov s Termoelektrarno Šoštanj. S TEŠ smo se na načelni ravni sicer že dogovorili, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, da ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.

Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo povezanih investicij v Šaleški dolini, Ministrstvo za infrastrukturo.

SlikaRadiator

Stekla je vnovična dobava toplotne energije iz primarnega proizvodnega vira

V ponedeljek, 5. 12. 2022, je Termoelektrarna Šoštanj 6. blok po 52. dneh mirovanja priključila v obratovanje. To pomeni, da je bil izveden prehod na obratovanje primarnega proizvodnega vira, bloka 6. Prehod je kljub in napovedanim motnjam potekal brez večjih težav ali posledic in ga odjemalci toplote niso občutili.   

V 52. dneh zagotavljanja ogrevanja preko sekundarnih proizvodnih virov, torej dveh plinskih enot, je na posameznih odsekih distribucijskega sistema toplote zaradi tehnoloških omejitev občasno  prihajalo do motenj in z njimi povezanih nizkih parametrov. V tem času je bilo namreč delovanje celotnega distribucijskega sistema toplote treba ustrezno prilagajati glede na trenutno dobavljeno moč. Takšen način dobave toplotne energije je bil do sedaj uporabljen samo v krajših obdobjih ob izpadu primarnega proizvodnega vira (blok 6) ali sekundarnega proizvodnega vira (blok 5). Tokrat pa je dobava toplotne energije iz obeh plinskih enot pokrivala potrebo po toploti od precej toplega meseca oktober, ko so bile najvišje dnevne zunanje temperature še okoli 20 stopinj Celzija, do prvih dni meseca december, ko je potreba po ogrevanju že precej velika.

Z vnovično vzpostavitvijo dobave toplote iz primarnega proizvodnega vira, ki sledi potrebam distribucijskega sistema toplote, večjih motenj ni pričakovati, če pa do njih pride, se prosimo obrnite na 24-urno dežurno službo PE Energetika 03/896-12-56.

Uporabnikom se opravičujemo za nevšečnosti in zahvaljujemo za razumevanje!

Statistika

Odjemnih mest
Oskrbovanih objektov
Kilometrov omrežja
Infrastrukturnih objektov