DEŽURNE ŠTEVILKE

 

 

 

 

 

13 KPV fotografije FB

Vlada je 13. januarja 2022 sprejela Strategijo za izstop premoga, ki Slovenijo zavezuje, da preneha z uporabo premoga do leta 2033. Poleg Šaleške doline je to gotovo ogromen izziv za celotno državo, saj se tu iz premoga proizvede kar tretjina električne energije v Sloveniji. Ker to za Šaleško dolino pomeni prenehanje izkopavanja in kurjenja premoga tudi za zagotavljanje toplote, je naša glavna skrb prihodnjih let Preobrazba daljinskega ogrevanja z okoljsko sprejemljivimi toplotnimi viri. S strokovnimi partnerji (Eles, Esotech, Kolektor Setup in Zavodom KSSENA) smo pripravili osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo lahko povsem neodvisen od premoga, viri ogrevanja v njem pa bodo razpršeni.

Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Načrt predvideva dva scenarija: popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali pa lastne obnovljive proizvodne vire z vključevanjem TEŠ-a. V vsakem primeru so v prvi fazi predvidena vlaganja v nadgradnjo in digitalizacijo distribucijskega sistema centralnega ogrevanja in priprava za izgradnjo zelenih proizvodnih virov (solarne toplarne, potencialni geotermalni vir, hranilnik toplote, visokonapetostni elektrodni kotel, biomasa), v drugi fazi pa je treba načrt udejanjiti. Celoten strošek projekta, več kot 130 milijonov evrov, ne more pristati na plečih prebivalcev Šaleške doline. Evropska komisija je sprejela nov mehanizem Sklad za pravičen prehod, ki je namenjen premogovnim regijam v tranziciji. Sredstva bomo črpali tudi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost, na pomoč bodo gotovo priskočile tudi občine ustanoviteljice, pomembno pa je, da nas sliši tudi država.

Tudi sicer Komunalno podjetje Velenje pogumno stopa po poti zelene transformacije celotnega podjetja. Ne le preobrazbo daljinskega ogrevanja, uvajamo e-mobilnost z uporabo električnih vozil (eno je v uporabi na pokopališču, eno na objektu Centralna čistilna naprava s polnilnico) in povečujemo delež lastne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije. Trenutno znaša že 45 %, in sicer gre za enote MHE Grmov vrh (peltonova turbina moči 170 kW), Kogeneracijsko napravo na CČN z močjo 210 kW (proizvodnja elektrike iz bioplina, ki nastane v procesu čiščenja odpadne vode), pripravljena je projektna dokumentacija za MHE Čujež v Paki pri Velenju (turbina moči 38 kW), hkrati pa skupaj z MO Velenje in agencijo KSSENA pripravljamo projekt postavitve sončnih elektrarn na strehe stavb javnih stavb (ocenjen potencial preko 1 MW moči). Spodbujamo osveščeno ravnanje naših odjemalcev na vseh področjih, med drugim s promocijo pitne vode. V Šaleški dolini imamo namreč dobro pitno vodo, ki se po kakovosti uvršča v sam Evropski vrh, zato lahko v vsakem trenutku mirno posežemo po vodi iz pipe, ki smo jo zaradi njene svežine in blagodejnih učinkov na naše zdravje in dobro počutje poimenovali Šaleški biser – okus zdravja. Da se lahko vsi odžejamo tudi med dejavnostmi na prostem in druženju s prijatelji, smo se skupaj z občinami lastnicami odločili, da na različnih, dobro obiskanih lokacijah v Šaleški dolini postavimo pitnike Šaleškega bisera. Tako jih je denimo samo v Velenju do danes že sedemnajst, v Šoštanju pet in v Šmartnem ob Paki trije.

Besedilo iz Uvodnika, Okolje in prostor, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (avtor objavljenega besedila je tehnični direktor Janez Ramšak)

tudentiCČNDec2022

V Komunalnem podjetju Velenje smo v teh predprazničnih dneh na naših objektih Centralna čistilna naprava Šaleške doline in Naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh gostili skupino študentov Univerze v Mariboru. Z izjemnim zanimanjem in skozi skrb za okolje so prisluhnili našim informacijam.

Komunalno podjetje Velenje iz 5. oskrbovalnih območij oskrbuje s pitno vodo 44.190 uporabnikov Šaleške doline (občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Dobrna, Žalec, Polzela, Mozirje, Mislinja).

Slovenija je izredno bogata z vodo, je ena najmanjših držav v Evropi, vendar glede vodnih virov med najbogatejšimi, saj se po njej vije 27.000 kilometrov potokov in rek. Voda se stalno obnavlja, proces pa poteka zaradi nenehnega kroženja vode. Zaradi segrevanja površja voda izhlapeva, se kondenzira v oblakih in s padavinami pada nazaj na Zemljo. Nekatere vode prodrejo globoko v zemljo in dopolnijo vodonosnike, ki so zaloge sladke vode za dolgo časa.

Ljudje smo s svojim napredkom ustvarili tudi veliko snovi, ki se sicer uporabljajo v zelo majhnih količinah (zdravila, pesticidi, umetne mase, sintetične hormone, droge…), vendar za okolje in ekosisteme predstavljajo veliko breme, saj obstoječi organizmi »ne vedo«, kaj početi s temi snovmi in jih ne znajo predelati, razgraditi. Tako si v okolje in vode sami vnašamo veliko neželenih snovi, mikroonesnažil, ki jih zaradi povezanosti vodnega sistema lahko dobimo nazaj, raztopljene v naši pitni vodi.

V trenutku, ko odpremo pipo in iz nje priteče pitna voda, pa kot produkt njene uporabe in načina našega življenja in delovanja nastaja odpadna voda. Na območjih, ki so opremljena s kanalizacijskim omrežjem, se le-ta zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami, kjer se odpadna voda čisti pred izpustom v okolje. Zaradi razpršenosti poselitve in geografskih preprek, ki preprečujejo stekanje vode po kanalizacijskem sistemu do Centralne čistilne naprave Šaleške doline (CČN), velikosti 50.000 PE, kjer se letno čisti 6 mio m3 odpadne vode, se odpadne vode čistijo tudi na 9 malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN), velikosti od 50 do 1.500 PE, ki so zgrajene na teh območjih. Na kanalizacijski sistem je vezanih 138.657 hišnih priključkov oziroma 36.000 prebivalcev, za katere izvajamo storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, ostalim, nekaj več kot 2600 objektom na območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije, pa zagotavljamo redno praznjenje greznične gošče oziroma blata iz posameznih MKČN, manjših od 50 PE.

netesnost magistralni cevovod

V preteklih dneh smo zaradi večje okvare na magistralnem cevovodu uporabnike obveščali, da lahko zaradi tega prihaja do motenj dobave toplotne energije na posameznih odsekih distribucijskega sistema na območju mestne občine Velenje. Najdeni sta bili namreč dve večji netesnosti na magistralnem cevovodu, ki v zimskem času predstavljajo nevarnost pri delovanju distribucijskega sistema. V preteklem tednu je bila ena že odpravljena, in sicer na dovodu, danes pa še druga na povratnem cevovodu. Kljub napovedi motenj dobave toplotne energije je distributer toplote z izvedbo dodatnih ukrepov pri delovanju distribucijskega sistema v okviru tehničnih zmožnosti motnje dobave omejil, kolikor je to le mogoče. Dejansko je do motenj dobave toplotne energije prišlo le na nekaj manjših odsekih distribucijskega sistema, medtem ko dobava toplotne energije ostalim uporabnikom poteka nemoteno. 

Statistika

Odjemnih mest
Oskrbovanih objektov
Kilometrov omrežja
Infrastrukturnih objektov