DEŽURNE ŠTEVILKE

 

 

 

 

 

Izobrazevanje1

Na Komunalnem podjetju Velenje se zavedamo, kako pomembna za prebivalce je dejavnost vodooskrbe. Naša Služba za tehnologije in nadzor je po neljubem onesnaženju vodnega vira v bližnji občini za zaposlene organizirala izobraževanje o vplivu kakovosti vode na zdravje ljudi in o preverjanju ustreznosti vode na našem območju. Centralni nadzorni sistem za daljinsko vodenje in nadzor objektov omogoča nadzor, upravljanje, alarmiranje in zbiranje ter arhiviranje podatkov. Temelj varnosti naše pitne vode pa je redno, strokovno in temeljito vzorčenje, ki ga analizirajo v Tehnološkem laboratoriju znotraj naše Službe za tehnologije in nadzor! Komunalno podjetje Velenje ima ves čas vzpostavljeno 24-urno dežurno službo za poslovni enoti Komunala in Energetika.

Naši zaposleni sleherno reklamacijo zabeležijo, nemudoma naročijo vzorčenje na pipi uporabnika in po potrebi tudi pri sosedu, na hidrantu, v rezervoarju, ter preverijo delovanje klornih naprav in delovanje sistema. Pomembno je nesporno ugotoviti vzrok:  fekalno onesnaženje, vdor površinske vode, razrast mikroorganizmov v sistemu (biofilm), okvara na cevovodu, interna inštalacija.

Komunalno podjetje Velenje v primeru neustreznosti vode uporabnike o onesnaženju obvesti najpozneje v dveh urah! V takšnih primerih je prvi in ustrezni ukrep dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem. Že tri minute vrenja ponudi široko varnost. Takšno vodo hranimo v hladilniku in jo uporabljamo 48 ur.

Za pravilno delovanje merilnikov izvajamo redno kalibracijo, čiščenje in vzdrževanje, saj je zanesljivo delovanje merilnikov pogoj za določevanje mejnih vrednosti, ki so osnova za alarmiranje.

Izobraževanje

Na fotografiji zaposlenim predavata vodja PE Komunala Primož Rošer in Dušan Travnšek.

IMG 4695

Predstavniki MO Velenje in Občine Šoštanj ter Komunalnega podjetja Velenje so si v torek, 11. 10. 2022, ogledali sistem daljinskega ogrevanja v Energetiki Ljubljana.

Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane, ki ga zagotavlja Energetika Ljubljana, je proizvedena v visoko učinkoviti soproizvodnji. V urbanih okoljih, predvsem v večjih mestih, torej v Ljubljani in tudi v Velenju, stojijo toplarne, v katerih se električna energija in toplota proizvajata sočasno. Ključne prednosti soproizvodnje so velik prihranek primarne energije, večji energetski izkoristek in s tem nižji stroški energetske oskrbe ter manjši vplivi na okolje.

Energetika Ljubljana z daljinskim ogrevanjem oskrbuje več kot 64.500 uporabnikov. Enota TE-TOL deluje 365 dni na leto in 24 ur na dan, kjer od leta 2002 uporabljajo rjavi premog z zelo nizko vsebnostjo žvepla in pepela, ter od leta 2008 lesno biomaso. S povprečno porabo 105.000 ton lesnih sekancev, iz katerih se v enoti TE-TOL proizvede 16 % toplotne in električne energije, se je za enak odstotek zmanjšala poraba premoga, in sicer na povprečno 312.000 ton letno. 19-odstotni delež pa predstavlja uvožen plin. Na ta način Energetika Ljubljana stopa po poti razogljičenja sistema daljinskega ogrevanja in udejanja zeleni prehod.

Tudi pred Šaleško dolino je izjemen izziv, kako preobraziti najstarejši in drugi največji daljinski sistem v Sloveniji, ki je 60 let predstavljal varno rešitev za 35 tisoč prebivalk in prebivalcev ter gospodarstvo. Cilj je uvedba novega sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga do leta 2030.

V akcijskem načrtu preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.

O obeh sistemih in načrtih za okoljsko sprejemljivejše ogrevanje ter o izzivih na področju preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v dolini so predstavniki govorili tudi na mednarodni konferenci Pozdravljena, prihodnost 2022, ki je v mesecu septembru potekala v Velenju.

03 vodovodno omrezje

Zaradi obvestil o neustreznosti pitne vode v Spodnji Savinjski dolini, kjer so laboratorijski vzorec ocenili kot zdravstveno neustreznega zaradi prisotnosti bakterij, ki so indikatorji fekalnega onesnaženja, smo v podjetju preverili, ali se lahko podoben neljubi dogodek zgodi tudi na vodno oskrbnem sistemu v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje.

Kot je pojasnil Primož Rošer, vodja PE Komunala, »Noben sistem ni sto odstotno zanesljiv, vendar lahko rečem, da podobnih težav v Šaleški dolini ne bi smeli imeti. Prvi razlog je ta, da imamo devetindevetdeset odstotkov vse vode pripravljene na treh ultrafiltracijskih napravah, kar pomeni da izvirska voda, ki je obremenjena in biološko oporečna, ne more priti v sistem, saj je pred tem filtrirana s tehnologijo ki iz vode odstrani vse bakterije , viruse in spore. Vzpostavljen imamo tudi sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point), ki se uporablja v živilski industriji, kjer imamo evidentirane vse kritične točke sistema z evidentiranimi potencialnimi tveganji; na glavnih izvajamo vse potrebne meritve, ki so daljinsko nadzorovane in vodene v dispečerski center, kjer imamo štiriindvajseturno dežurstvo. Če bi prišlo do odstopanj, bi bili takoj informirani. Na samem omrežju je nameščenih mnogo merilnih mest, kjer preverjamo kakovost pitne vode, tudi pri končnih uporabnikih, zato skoraj ne vidimo možnosti, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas.« V primeru, če bi prišlo do napake na omrežju, imamo v podjetju pripravljen načrt obveščanja v izrednih razmerah. Preko SMS obvestimo vse javne ustanove in ostale občane preko sredstev javnega obveščanja.

Statistika

Odjemnih mest
Oskrbovanih objektov
Kilometrov omrežja
Infrastrukturnih objektov