Fotografija: Klemen Razinger (SDZV)
V Ljubljani, 22. marca: OZN letos v ospredje obeleževanja mednarodnega dneva voda postavlja vodo in podnebne spremembe, sanitarno varnost in trajnostne cilje, ki jih želimo doseči do leta 2030. Danes kar četrtina ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, skoraj polovica nima urejenih lastnih sanitarij, 44 odstotkov odpadne vode iz gospodinjstev pa se v okolje še vedno vrača neočiščene. Svet se sooča z vodno in higiensko krizo ter naraščajočimi potrebami prebivalstva, posledično pa z izčrpavanjem naravnih virov in dodatnim poslabševanjem stanja zaradi vplivov podnebnih sprememb. Z vodo, ki poganja največje ekosisteme na planetu in omogoča življenje vsem v vodah in na kopnem, je že od nekdaj povezana tudi vrsta socialnih, ekonomskih in ozemeljskih konfliktov, ki imajo različne posledice za družbo in okolje. Ti nastajajo pri upravljanju, rabi ter izkoriščanju vodnih virov, pri izgubah iz infrastrukturnih sistemov, obremenjevanju in onesnaževanju okolja, in so povezani s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na drugačno porazdelitev in razpoložljivost količin vode. Človek, ki je s svojo dejavnostjo močno posegel v naravni vodni krog, bo moral svoj odnos do vode in vodnega okolja tudi miselno spremeniti in ga z drugačnim pristopom prilagoditi celostnemu upravljanju voda na vseh ravneh svojega delovanja.
Tudi v Sloveniji se soočamo s težavami in konflikti, ki jih pogosto ne znamo dobro nasloviti. Mnogi od njih so povezani s povečanim povpraševanjem po količinah vode ustrezne kakovosti ali z njeno razpoložljivostjo za potrebe kmetijstva in industrije, ter z rabo prostora in varstvom voda. Kako se lotevamo suš in poplav, je povedno ob vsakem pojavu novih. Pri nekaterih velikih investicijskih projektih, ki se pripravljajo desetletja, ob njihovi skorajšnji izvedbi ugotavljamo, da ne sledijo razvoju znanja in uporabi novih tehnologij. Reševanja okoljskih konfliktov v smeri celostnega sonaravnega upravljanja voda, ki prinašajo rešitve ne le za ljudi, temveč tudi za naravo, se zaradi ‘kompleksnosti’ in ‘prihranka časa’ raje sploh ne lotevamo. Tudi prostorsko načrtovanje je podvrženo različnim interesom pri urejanju in varstvu voda, kjer javni interes ostaja v ozadju. Težave imamo tudi z razumevanjem, kaj vodovarstvena območja so in zakaj so potrebna. In podzemno vodo – ker je očem skrita, prepoznavamo le kot vir pitne vode in ne kot integralni del okolja. Probleme imamo tudi s površinskimi vodami in z vodnimi ekosistemi, ki počasi bolehajo pred našimi očmi.
Spomladi je čas za urejanje grobnih in žarnih mest ter za snovanje novih zasaditev sezonskega cvetja ali trajnic, menjavo peska in obrezovanje grmičevja. Obisk pokopališč se v tem času močno poveča, zato je dobrodošla novica, da na fontanah na pokopališčih že lahko natočite vodo za zalivanje nagrobnih nasadov. Kanglice za vodo najdete ob fontanah. Ob tem prijazno prosimo obiskovalce, da jih po uporabi vrnejo na njihovo prvotno mesto, da so na voljo tudi ostalim uporabnikom.
V začetku aprila bomo na pokopališčih Podkraj in Škale tudi temeljito pometli pesek z vseh asfaltiranih pohodnih površin, očistili klopce in postorili še mnoga druga dela, ki pripomorejo k celostni podobi obeh pokopališč.
Svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca, je po vsem svetu namenjen ozaveščanju ljudi o pomembnosti vode za življenje na Zemlji in poudarjanju pomena trajnostnega upravljanja vodnih virov. Vsako leto odpira novo temo, ki se osredotoča na specifične izzive in rešitve v zvezi z vodo za izboljšanje življenja nas vseh.
Letošnji svetovni dan voda 2023, ki ga po svetu spremljajo različni dogodki in aktivnosti, kot so predavanja, okrogle mize, izobraževalne delavnice, čistilne akcije ter ozaveščevalne kampanje, se osredotoča na reševanje vodne in higienske krize in z geslom Pospešimo spremembe ljudi poziva, naj storijo vse, kar lahko, da bi ju pomagali rešiti.
Kaj lahko storim(o), da pospešim(o) spremembe?
Vsak od nas lahko postane del sprememb in v svojem vsakdanjem življenju spremeni načine uporabe, porabe in ravnanja z vodo in prispeva k ohranjanju naših vodnih virov. Ob varčevanju z vodo, tako pri osebni higieni kot pri pripravi hrane, pomivanju posode ter pranju perila, so tu še skrb za razumno uporabo nevarnih snovi v gospodinjstvih, za redno vzdrževanje interne vodovodne napeljave in odtokov, malih komunalnih čistilnih naprav, za pravočasno praznjenje greznic, shranjevanje padavinske vode za zalivanje vrtov in skrb za pravilno odlaganje odpadkov; živilskih odpadkov, olj, zdravil in kemikalij nikar ne mečite v wc-školjko ali v odtoke, raje ugotovite, od kod prihaja vaša voda in zatem obiščite še čistilno napravo, da spoznate, kako se komunalna voda čisti in razbremenjena onesnaževal vrača nazaj v okolje. Če boste postali razumen potrošnik in kupovali le stvari, ki jih potrebujete, boste k želenim spremembam v globalnem svetu veliko prispevali.
Letošnji svetovni dan voda, ki nagovarja ljudi z »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu«, je enkratna priložnost, da združimo moči za vodo in skupaj pospešimo napredek. Vsak naj odigra svojo vlogo in stori, kar lahko, da skupaj rešimo vodno in higiensko krizo. Poučimo se in poglobimo v dejstva o vodi, ki je dragocena naravna dobrina in ključna za naše življenje, spremljajmo vsebine in poročila OZN in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), preučujmo težave z vodo in s higieno v svoji državi, regiji in lokalni skupnosti, pogovarjajmo se o tem, spremljajmo predavanja, odpirajmo razprave in ozaveščajmo o pomembnosti in nujnosti reševanja teh kriz.
Na naslovni fotografiji: OZN pri ozaveščanju javnosti ob letošnjem svetovnem dnevu voda prispevek posameznika ponazarja s starodavno zgodbo Kečujev iz Peruja o kolibriju, ki je gasil velik gozdni požar s kapljicami vode, ki jih je prinesel v kljunu.
