INDEKS PORABE TOPLOTE ZA OGREVANJE IN TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ 2023

24. člen Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list R Slovenije, št. 82/15, 61/16 in 158/20)

Temperaturni primanjkljaj v Sloveniji je izračunan oziroma določen kot vsota dnevnih razlik med referenčno notranjo temperaturo (za Slovenijo 20°C) in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka, če je ta nižja od 12°C.

Podatki o temperaturnem primanjkljaju se uporabljajo pri projektiranju zgradb in ogrevalnih sistemov ter spremljanju učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje. Poraba toplote je sorazmerna temperaturnemu primanjkljaju, večji kot je, večja bo poraba in obratno. Tako se lahko nadzoruje poraba toplote glede na temperaturne razmere v posameznih mesecih, letih in opazijo odstopanja zaradi neracionalnega obnašanja (previsoke temperature v stanovanju), napak v sistemu ogrevanja…in nato ustrezno ukrepa.

Podatek o porabi toplote (Q) stanovanjskega objekta je razviden iz računa za ogrevanje v MWh za določen mesec pod pozicijo OGP01 Ogrevanje prostorov-gospodinjski odjem.

Prikaz temperaturnega primanjkljaja (DD) podaja Agencija republike Slovenije za okolje za mesec dni in je prikazan za obračunska obdobja od septembra 2021 do avgusta 2022, ter septembra 2022 do avgusta 2023.

Izračun porabe toplote glede na temperaturni primanjkljaj v določenem obdobju glede na izbrano referenčno obdobje:

Q = Q_izh  x DD / DD_izh

Q,DD – poraba toplote, temperaturni primanjkljaj za želeno obdobje

Q_{izh ,} DD_izh  - poraba toplote, temperaturni primanjkljaj izhodiščnega obdobja

V nadaljevanju je prikazan izračun za primer, ko nas zanima, kakšna je pričakovana poraba toplote v obračunskem enoletnem obdobju glede na preteklo obračunsko enoletno obdobje.

Poraba toplote v stanovanjskem objektu v enoletnem obdobju 2021/2022 je bila  Q_izh= 74,40 MWh, temperaturni primanjkljaj je bil za to obdobje DD_izh= 3.406,40 dan K. V obdobju 2022/2023 je bil temperaturni primanjkljaj DD = 3.137,82 dan K.

Q = 74,40 MWh * 3406,40 dan K / 3137,82 dan K = 68,53 MWh

Če se dejanska poraba toplote bistveno razlikuje, je večja od pričakovane oz. referenčne porabe, je potrebno preveriti vzroke za to.

Navedeno velja za celoten večstanovanjski objekt, načelno pa za stanovanje, če se v stanovanju ni bistveno spreminjala intenzivnost ogrevanja (zmanjšanje ali povišanje temperatur). Redno spremljanje porabe toplote in temperaturnega primanjkljaja bo v daljšem časovnem obdobju opozorilo na neracionalno porabo toplote in temperaturno regulacijo.

OBRAČUNAVANJE STORITEV TOPLOTE NA DISTRIBUCIJSKEM SISTEMU TOPLOTE PO 1. 1. 2017

Na podlagi Energetskega zakona (UL RS, št. 17/14 in 81/15) ter Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj (UL RS, št. 88/16 – v nadaljevanju SON) se s 1. januarjem 2017 spremenijo splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote, tehnične zahteve distribucijskega sistema, tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, ter cene posameznih tarifnih elementov glede na kategorije odjemalcev.

Splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote, so opredeljeni v SON-u in Tehničnih zahtevah distribucijskega sistema, ki sta objavljena na naši spletni strani www.kp-velenje.si. Nanašajo se na storitve dobave toplote, tehnične karakteristike distribucijskega sistema, začetek dobave toplote, ugotavljanje in merjenje dobavljenih količin toplote, nujno oskrbe gospodinjskih odjemalcev, obveščanje odjemalcev, kakovost toplote ter obračuna, način plačil, postopke opominjanja ter reševanja reklamacij.

Tarifni sistem in tarifni elementi za dobavo toplote opredeljujejo obračunsko moč, dobavljeno količino toplote ter ostale storitve. Tarifni sistem opredeljuje tarifne skupine:

• gospodinjski odjem (gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu);
• industrijski odjem (industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za opravljanje gospodarskih dejavnosti) ter
• poslovni in ostali odjem (poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec – ustanove, šole, zavodi, vrtci,…).

Odjemalci, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, bodo glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (P_OBR) razvrščeni v posamezne tarifne skupine tarifnega sistema. Tarifne postavke zajemajo

• fiksne stroške, ki predstavljajo strošek obračunske moči v EUR/MW/leto, in sicer:
  • obračunska moč za ogrevanje prostorov v EUR/MW/leto (OGP01-03 OM gosp., posl., ind.);
  • obračunska moč za sanitarno toplo vodo v EUR/MW/leto (STV01-03 OM, gosp., posl., ind.);
• variabilne stroške, ki predstavljajo strošek za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh, in sicer :
  • toplota za ogrevanje prostorov v EUR/MWh (OGP_01-03 ,gosp., posl., ind.);
  • toplota za sanitarno toplo vodo v EUR/MWh (STV_01-03, gosp., posl., ind.).

Končni znesek računa za toploto za odjemalca je sestavljen še iz dodatkov in prispevkov:

• prispevka za OVE in SPTE – daljinska toplota,
• dodatka k ceni  - daljinska toplota.

Cene posameznih tarifnih elementov toplote so določene glede na kategorije odjemalcev in so vidne v objavljenih cenikih. 

Spremembe obračunavanja storitev toplote s 1. 1. 2017

Spremembe tarifnega sistema za tarifne odjemalce toplote s 1. 1. 2017 glede na obstoječi sistem se nanašajo na:

• spremembo enote mere obračunavanja postavke obračunske moči, ki se s 1. 1. 2017 dalje obračunava mesečno kot moč objekta v enoti MW, do sedaj se je mesečno obračunavala kot 1/12 moči objekta v enoti kW;
• spremembo cene obračunavanja postavke obračunske moči, ki se s 1. 1. 2017 obračunava v EUR/MW/mesec, do sedaj pa se je obračunavala kot EUR/kW/leto;
• spremembo postavke sanitarna topla voda, ki se obračunava izključno v EUR/MWh, kar pomeni, da se bo pri odjemalcih, ki za merjenje porabe toplote uporabljajo posredno meritev (m³), za določanje količine toplote upošteval pretvorbeni normativ 0,09 MWh/m³;
• spremembo razmerja cene fiksnega in variabilnega dela stroškov, kot je vidno iz cenika, ki je objavljen na spletni strani. Kaj za uporabnika predstavlja prerazporeditev med fiksnimi in variabilnimi stroški na letnem nivoju prikazano v priloženih primerih obračunov toplote.

KDAJ SE ZAČNE OGREVALNA SEZONA?

Na območju občin Velenje in Šoštanj traja ogrevalna oz. kurilna sezona vse leto neprekinjeno oziroma odvisno od potreb in želja uporabnikov. Uporabniki v večstanovanjskih objektih ob začetku in koncu kurilne sezone s pisnim obvestilom upravnika naročijo ali prekinejo dobavo toplotne energije pri dobavitelju, Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o..

KAKO SE NAROČI ALI IZVEDE VKLOP OGREVANJA?

Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo željo po vklopu ogrevanja sporočiti svojemu upravljavcu, ta pa na predpisanem obrazcu naroči vklop ogrevanja. Če objekt nima upravljavca, željo za vklop na predpisanem obrazcu ali preko e-pošte sporoči predstavnik objekta.

Uporabniki v enostanovanjskih objektih sami poskrbijo za vklop naprav ogrevalnih sistemov v svojem objektu, kajti distribucijsko omrežje do objektov je v obratovanju skozi vse leto.

NAROČILI SMO VKLOP OGREVANJA, RADIATORJI PA SO ŠE VEDNO HLADNI

Vklop ogrevanja je izveden na dan naročila, če to zaradi povečanega števila naročil ni mogoče, pa vsaj en delovni dan po datumu naročila.

Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se lahko ob višjih zunanjih temperaturah marsikomu zdi, da so grelna telesa mrzla ali mlačna.

V kolikor grelna telesa tudi pri nižjih zunanjih temperaturah (v večernih, nočnih in jutranjih urah) niso vsaj mlačna, najprej preverite delovanje grelnih teles (termostatski ali ostali ventili, zrak v ogrevalnih telesih, morebitna lastna regulacija), nato delovanje pri sosednjih uporabnikih ali skupnih vodih.  Če se enaka težava pojavlja tudi tam, javite reklamacijo v dežurno službo KPV PE EN (03/896-12-56 ), ki 24 ur na dan skrbi za sprejem in odpravo reklamacij.

OGREVANJA NE ŽELIM VKLOPITI PRED OHLADITVIJO, KER POTEM PLAČAM VEČ

Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se ob pravilno nastavljeni regulaciji ob višjih zunanjih temperaturah ogrevalni sistem popolnoma izklopi (izklop črpalk) ali pa deluje z zelo zmanjšano močjo. Ob znižanju zunanjih temperatur se sistem avtomatsko vklopi in prilagaja moč ogrevanja (postopoma se povečuje temperatura vode v ceveh ogrevalnega sistema). Ravno zato je smiselno vklop ogrevanja naročiti vsaj nekaj dni pred pričakovanimi ohladitvami, saj se v tem primeru objekti ne ohladijo do mere, ko bivanje v njih postane neprijetno.

Uporabnik tako v primeru vklopa ogrevanja nekaj dni pred pričakovano ohladitvijo ne plača bistveno višjega stroška. Strošek ogrevanja namreč poleg vseh dajatev in prispevkov (v imenu in za račun države)  vsebuje dve postavki, povezani s toploto, in sicer »obračunsko toplotno moč« (fiksni delež - EUR/MW na mesec) in strošek porabljene toplote za »ogrevanje« (variabilni delež - z merilnikom ali delilnikom določena porabljena količina toplote za ogrevanje prostorov ali vode v EUR/MWh).

Slika 1 - Razrez stroška toplote, povprečna poraba, večstanovanjski objekt

(letna poraba 6,21 MWh, obračunska moč objekta 210 MW, moč uporabnika 7 kW, 30 oseb v objektu)

Uporabnik, ki je naročil ali izvedel vklop ogrevanja nekaj dni pred ohladitvijo, ob višjih temperaturah, ko objekt ne potrebuje toplote, plača samo fiksni delež, variabilnega deleža pa ne. Z ohladitvijo in ob samodejnem zagonu delovanja ogrevalnega sistema merilnik začne beležiti porabo toplote, kar na položnici predstavlja variabilni delež.

Slika 2 - Razrez stroška toplote, povprečna poraba, enostanovanjski objekt

(letna poraba 11,0 MWh, obračunska moč objekta 14,90 kW)

»ŠTEVEC« SE VRTI, KLJUB ZAPRTIM OGREVALNIM TELESOM

Pogosta zmota uporabnikov toplote je, da »števec« beleži toploto kljub temu, da imajo zaprta ogrevalna telesa.

V praksi poznamo dve glavni vrsti merilnih naprav, s pomočjo katerih se pravilno izmeri poraba toplote.

Merilnik toplote je priprava, namenjena meritvam porabljene toplote v stavbah. Nameščen je na vhodu cevi ogrevalnega sistema v objekt. Vodni del merilnika je nameščen na eni izmed cevi ogrevalnega sistema, dve temperaturni tipali pa sta nameščeni na dovodni in povratni cevi ogrevalnega sistema. Na osnovi pretoka vode in temperaturne razlike med dovodom in povratkom tako izračuna količino oddane toplote in jo prikaže v fizikalnih enotah kot npr. v kWh. Merilnik ob zaprtem ogrevalnem telesu (pretok je enak nič) ne more beležiti porabe toplote.

Delilnik toplote je naprava, nameščena na grelnem telesu, ki je najpogosteje uporabljena naprava v večstanovanjskih objektih. Delilnik ne prikazuje toplote v fizikalnih enotah, temveč prikazuje enote porabe, ki se beleži takoj, ko je temperatura grelnega telesa višja od okolice.

Prikazane enote porabe na delilnikih se ne morejo primerjati z vrednostjo postavke »ogrevanje prostorov« na položnicah.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot izvajalec obračuna, odčita porabljeno toploto na glavnem merilniku večstanovanjske stavbe na vstopu v objekt, podatek porabe posreduje izbranemu izvajalcu delitve porabe toplote v objektu.

Izvajalec delitve na podlagi delilnikov, ki so nameščeni v večstanovanjskem objektu, izvede na osnovi instaliranih delilnikov razrez porabe po posameznih etažnih enotah.

Izvajalec delitve posreduje podatek delilnikov izvajalcu obračuna, Komunalnemu podjetju Velenje, d. o. o., ki na osnovi pridobljenih podatkov (delitev po posameznih enotah) opravi obračun stroškov za posamezno etažno enoto ter izstavi račun uporabniku.

Slika 3 – Delilnik (vir enerkon.si)                                          Slika 4 – Merilnik (vir enerkon.si)

ZAPIRAMO VENTILE NA GRELNIH TELESIH, ZATO DA BI PRIVARČEVALI, PA JE RAČUN ZA OGREVANJE KLJUB TEMU VISOK. ZAKAJ?

Z zapiranjem ali pripiranjem grelnih teles preko termostatskega ventila se poraba toplote zmanjša, kar se bo poznalo tudi na računu. Preveliko znižanje temperatur v stanovanju ni priporočljivo, saj se lahko pojavi plesen in bivanje v takšnem stanovanju ni prijetno. Znižanje porabe toplote je potrebno doseči s toplotno izolacijo in ostalimi ukrepi za varčevanje z energijo.

KAKO SE OBRAČUNA V PRIMERU OKVARE MERILNIKA TOPLOTE IN TOPLE VODE, ALI ODSTRANITVE PLOMBE Z ŽIGOM?

Za obdobje, ko je merilnik toplotne energije ali tople vode v okvari ali je odstranjena plomba z žigom, se določi dobavljena količina na podlagi porabe preteklega primerljivega obdobja, ko je merilnik pravilno deloval, z upoštevanjem pogojev odjema. Obračun se izvede po veljavni metodologiji, objavljeni v Splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote.

KDAJ MENJUJEMO MERILNIKE TOPLOTNE ENERGIJE IN TOPLE VODE?

Merilnike toplotne energije in tople vode menjujemo našim uporabnikom vsakih pet let, kot je to določeno v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/2005-UPB1). Na toplovodni sistem našega podjetja je priključeno preko 4.500 merilnikov toplotne energije in tople vode, tako da letno Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. v povprečju zamenja 960 merilnikov.

KDAJ JE DOVOLJENA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE TOPLOTNE ENERGIJE?

Investitorjeve naprave se smejo priključiti na distribucijsko omrežje le s pisnim soglasjem in v navzočnosti pooblaščene osebe distributerja toplote.

KAJ POTREBUJEM ZA PRIDOBITEV SOGLASJA DISTRIBUTERJA ZA PRIKLJUČITEV ALI SPREMEMBE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA TOPLOTNE ENERGIJE?

Distributer izdaja projektne pogoje in soglasja na podlagi pisne vloge investitorja in priloženih zahtevanih dokumentov.

Dokumentacija potrebna za pridobitev projektnih pogojev:

• idejna zasnova s situacijo umestitve objekta v prostor,
• osnovni podatki o predvidenem objektu,
• ocena priključne toplotne moči objekta.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja:

• projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD),
• projekt za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav in priključnega voda.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja za priključitev obstoječih objektov na distribucijsko omrežje:

• projekt za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav in priključnega voda.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja za spremembo obračunske moči:

• tehnična dokumentacija, opredeljena v Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja, januar 2022.

KAJ POMENI POJEM »TOPLA VODA«?

Pojem »Topla voda« lahko ima v splošni in strokovni uporabi različen pomen. Tako moramo upoštevati, da je v splošni uporabi, vključno z vsemi dokumenti, objavljenimi na spletnih straneh NIJZ, uporabljen izraz »topla voda« namenjen ogreti hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki smo ji dodali energijo v grelnikih, bojlerjih, akumulatorjih in jo segreli na takšno temperaturo, da na iztočnem mestu (pipa, tuš) doseže najmanj 50°C. Tako ogreto vodo na iztočnem mestu enako kot hladno vodo uporabljamo za vsakodnevne potrebe (kuhanje, higienske potrebe, čiščenje).

V tehniški praksi, povezani z energetiko, pa pojem »topla voda« predstavlja medij (ogrevni, hladilni), kateri prenaša energijo v obliki toplote.

Tako energetiki v primeru, kadar govorimo o hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto iz ogrevnega medija v prenosniku toplote ali bojlerju in se na istem iztočnem mestu (pipa, tuš) kot hladna voda uporablja za vsakodnevne potrebe, uporabljamo pojem »sanitarna topla voda«. Takšno definicijo najdemo v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj, kjer je tudi opredeljen njen temperaturni nivo 50°C +-5°C.

KAKO POTEKA PRIPRAVA TOPLE VODE V PE ENERGETIKA?

V Komunalnem podjetju Velenje, PE Energetika (PE EN), se priprava sanitarne tople vode (STV) vrši v več kot 400 toplotnih postajah (TPP). S sistemi priprave STV (akumulatorji z ločenim prenosnikom toplote in bojlerji) ter pripadajočo strojno, merilno in regulacijsko opremo upravlja PE EN, s hišnim vodovodnim omrežjem (HVO), internimi sistemi in priključki pa uporabniki sami, oziroma v večstanovanjskih zgradbah in javnih ustanovah njihov upravnik oziroma lastnik. V HVO javnih objektov je upravnik oz. lastnik odgovoren za pripravo »Načrta za obvladovanje legionel v HVO« in njegovo izvajanje. Pri pripravi STV imamo tako poleg ogrevanja hladne vode iz vodovodnega omrežja s toploto iz ogrevnega medija tudi mehčanje le-te (potrebno za nevtralizacijo vodnega kamna) z različnimi  fizikalnimi oziroma kemijskimi postopki (brez spreminjanja kakovosti hladne vode). Po tem principu moramo doseči priporočeno temperaturo STV v hranilnikih - bojlerjih na najmanj 55°C +- 5°C. Postopki priprave STV in obvladovanje legionele ter vzdrževanja in nadzora nad sistemi so predpisani v »Načrtu za obvladovanje Legionel v topli vodi«. V okviru tega načrta je predvideno redno tedensko pregrevanje STV na visoko temperaturo (termična dezinfekcija), ko se le-ta v noči iz torka na sredo v hranilniku - bojlerju segreje na vsaj 70°C za najmanj 1 uro. V TPP, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, je to izvedeno programsko.

KAKŠEN JE NADZOR NAD KAKOVOSTJO TOPLE VODE?

Redne kontrole fizikalno-kemijske kakovosti tople vode se izvajajo tedensko na različnih TPP, skladno z načrtom pa tudi monitoring legionel v TPP ter v javnih objektih (šolah in vrtcih). Letno analiziramo več kot 400 različnih vzorcev tople vode. V letu 2020 smo izvedli že 280 fizikalno-kemijskih analiz vode, pri čemer so se izvajale tudi meritve temperature na izhodu iz hranilnikov tople vode k uporabnikom ter na povratku vode iz hišnega vodovodnega omrežja v hranilnike. Povprečne temperature na izhodu iz hranilnikov so bile višje od 60ºC, kar je v okviru priporočenih temperatur, ki zagotavljajo varno toplo vodo za distribucijo k uporabnikom. Tudi sicer so bili vsi odvzeti fizikalno-kemijski vzorci ustrezni.

Redno kontroliramo tudi kakovost hladne vode. V letu 2019 smo odvzeli 898 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev vode. Kakovostna hladna voda je osnova za pripravo kakovostne tople vode, saj toplo vodo dobimo z ogrevanjem hladne vode.

KAKŠNE SO 'TEHNIČNE' MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE OBRAČUNSKE MOČI (POPIS GRELNIH TELES, OMEJEVALNIK,...)?

Sprememba obračunske moči se izvaja skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, številka 88/16) in Tehničnimi zahtevami za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v MO Velenje in Občini Šoštanj. Uporabnik mora za vsako spremembo obračunske moči pridobiti novo soglasje za spremembo.

V dokumentu Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v MO Velenje in Občini Šoštanj, ki je objavljen na naši spletni strani, so podane podrobne tehnične možnosti vezane na spremembo moči posameznega objekta. Uporabniki lahko zmanjšajo priključno ali obračunsko moč.

Zmanjšanje priključne moči (PM) je možno zaradi:

• zmanjšanje toplotnih naprav,
• spremembe toplotne zaščite stavbe,
• spremembe namembnosti in uporabe stavbe ali dela stavbe,
• modernizacije toplotnih naprav, ki ima za posledico varčnejšo rabo toplote.

Najpogosteje to pomeni fizično odstranitev grelnih teles. K vlogi za spremembo priključne moči mora biti priložen projekt, izdelan s strani pooblaščenega strojnega inženirja, iz katerega je razvidna nova priključna moč, ki ne sme biti nižja od minimuma, ki ga stavba potrebuje.

Zmanjšanje obračunske moči (OM) je možno na osnovi dodatne vgradnje varnostnega regulacijskega ventila na vaše stroške, s katerim je možno nastaviti želeno količino potrebne toplotne moči za objekt. K vlogi mora biti priložena shema, iz katere je razvidna shema toplotnih naprav vključno s predvideno vgrajeno toplotno varovalko na objektu.

ALI OBSTAJAJO KAKŠNE PODSKUPINE, PO KATERIH SE SPREMINJA OBRAČUNSKA MOČ ALI PA SE TO DOLOČI NA POVSEM INDIVIDUALNEM PRIMERU?

107. člen Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, številka 88/16) opredeljuje tarifne elemente in tarifne postavke, ki pravi, da distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (P_OBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:

KAKŠNE SO CENE ZA OPRAVLJENE STORITVE, POTREBNE ZA Z VAŠE STRANI OPRAVLJENA DELA OB SPREMEMBI MOČI?

Storitev spremembe priključne ali obračunske moči se obračunava skladno z veljavnim cenikom, ki je objavljen na naši spletni strani.

KAKŠEN JE POSTOPEK (OBRAZEC ZA ZAHTEVEK, DATUMI ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV IN PRIČETEK OBRAČUNAVANJA PO NOVEM NAČINU,...)?

Izpolnjen obrazec Vlogo za spremembo priključne ali obračunske moči je potrebno posredovati fizično na sedež podjetja ali po e-pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. najkasneje do 31. 8. tekočega leta. Obračunsko moč je mogoče spremeniti enkrat letno, pri čemer je vlogo za spremembo potrebno vložiti do konca meseca avgusta za prihodnje obdobje. Riziko spremembe obračunske moči prevzema odjemalec. Spremembe moči se izvedejo skladno s tehničnim zahtevami Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o..

Vlogi za spremembo moči mora je potrebno priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembe moči. Priključne moči ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe.