Vprašanja uporabnikov

Ali je Komunalno podjetje Velenje spremenilo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, skladno z Zakonom o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22), Aktom o spremembah in dopolnitvah Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 123/22) in Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 103/23)?

Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 88/2016 in 44/2022-ZOTDS, v nadaljevanju SON) ni bilo potrebno dodatno usklajevati z Zakonom o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/2022 – ZOTDS). Agencija za energijo je namreč s sprejetjem Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 123/22) postavila podlage in uskladitev SON z novim Zakonom o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov za vse distribucijske sisteme.

Pregled veljavnih SON vseh distributerjev v Slovenije jasno prikazuje, da nihče od distributerjev ni spreminjal oz. posodabljal SON z namenom implantacije omenjenih dveh aktov, kar je razvidno iz povezave  https://www.agen-rs.si/-/sistemska-obratovalna-navodila-za-distribucijsko-omrezje-za-oskrbo-s-toploto-za-geografsko-obmocje-zazidalni-nacrt-center-zrec .

Akt o metodologiji za oblikovanje cen toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 103/23) predpisuje oblikovanje fiksnega in variabilnega dela cene toplote, in je stopil v veljavo s 1. 1. 2024 za vsako spremembo cen toplote, kateri se posreduje Agenciji za energijo.

Ali ima Komunalno podjetje Velenje z odjemalci, predvsem etažnimi lastniki večstanovanjskih objektov oziroma upravniki večstanovanjskih objektov, sklenjeno pogodbo za dobavo in odjem toplote, skladno z določili Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22) ter določili Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 123/22)?

Ker gre za skupno odjemno mesto v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba toplote za več fizičnih/pravnih oseb skupaj, mora pogodbo o odjemu in dobavi komunalnih storitev za večstanovanjski objekt skleniti upravnik večstanovanjskega objekta ali poslovne stavbe v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov, kot je opredeljeno v Stanovanjskem zakonu (s tem povezani členi so 9,50 in zlasti člen 68: /…nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov …/).

Upravnik večstanovanjskih objektov v preteklih letih pooblastil za sklenitev pogodbe ni imel, zato ni pristopal k podpisu pogodb o odjemu in dobavi komunalnih dobrin in storitev za večstanovanjske objekte. Za starejše večstanovanjske objekte so bile praviloma sklenjene pogodbe ob priključitvi objekta na omrežje.

Komunalno podjetje je ureditev pogodbenega razmerja za ostala in skupna odjemna mesta, z upoštevanjem Zakona o oskrbi s toploto, implementiralo v 5. odstavku 61. člena SON, kjer se pogodbeni odnos med distributerjem toplote in odjemalcem vzpostavi z dnem dobave komunalnih dobrin.

61. člen Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 88/2016 in 44/2022-ZOTDS)

(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh pogodbenih strankah.

(5) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. V primeru, da odjemalec, ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki odjema toploto, in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna.

Komunalno podjetje Velenje je skladno z Zakonom o oskrbi s toploto, ki ureja sklenitev pogodbenega razmerja skupnega odjemnega mesta, dodatno uredilo s 5. odstavkom 61. člena SON-a, ki navaja, da če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote.

Pojasnite, kateri dokumenti so osnova za določanje in obračunavanje obračunske moči odjemalcem, predvsem v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih objektih ter kako odjemalcem distribucijskega sistema določate obračunsko moč.

Priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem.

Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem določi priključno moč za posamezno rabo toplote za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode. Priključno moč določi na osnovi nazivne moči internih toplotnih naprav, določenih s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav. V projektni dokumentaciji objekta je priključna moč izračunana oz. določena na osnovi transmisijskih izgub objekta (gradbena fizika objekta, projektna zunanja temperatura, predvidene temperature v posameznem prostoru), projektiranega sistema centralnega ogrevanja (temperaturni režim, predvidena temperatura v prostoru, določitev in dimenzioniranje ogreval, dodatek za dvižne vode).  

Obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči in se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote. Zapisnik o nastavitvi obračunske moči za objekt se imenuje Prijavnica ogrevanja prostorov in vode, ki se nahaja za posamezen objekt v arhivu podjetja.

Za vsako spremembo priključne oziroma obračunske moči kot posledico spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve internih toplotnih naprav, mora odjemalec pridobiti novo soglasje za spremembo. Vlogi za izdajo soglasja mora priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne oziroma obračunske moči. V postopku določanja obračunske moči, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev, se le-ta potrdi z zapisnikom s Prijavnico ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote. Vloga za spremembo priključne oziroma obračunske moči je dostopna na spletni strani podjetja www.kp-velenje.si.

Obračunsko moč je mogoče spremeniti enkrat letno, pri čemer je vlogo za spremembo potrebno vložiti do konca meseca avgusta za prihodnje obdobje. Riziko spremembe obračunske moči prevzema odjemalec. Sprememba obračunske moči se izvedejo skladno s tehničnimi zahtevami distributerja.

Spremembo obračunske moči v večstanovanjskem ali poslovno-stanovanjskem objektu izvaja upravnik objekta za celoten objekt, po pooblastilu etažnih lastnikov in izvedenih ukrepih za znižanje obračunske moči.

Ali obstajajo oziroma razpolagate z zapisniki o nastaviti dogovorjene vrednosti nastavljenih obračunskih moči v toplotnih podpostajah oziroma vsakem posameznem merilnem mestu za vsako hišo, večstanovanjsko stavbo, poslovno-stanovanjsko stavbo in poslovne objekte?

Da, zapisniki oz. Prijavnica ogrevanja prostorov in vode (v nadaljevanju Prijavnica) se pripravi na osnovi izdanega soglasja za zmanjšanje obračunske moči in se potrdi ob nastavitvi moči na napravi za omejevanje obračunske moči. Pri nastavitvi je poleg predstavnika distributerja toplote (ta preveri nastavitev v napravi za omejevanje) prisoten tudi predstavnik prejemnika soglasja, ki ima pooblastila za potrditev in podpis Prijavnice za posamezno odjemno mesto.  Dokument potrjene obračunske moči oziroma Prijavnica se za vsako obračunsko odjemno mesto trajno hrani v arhivu KP Velenje.  

Ali obstajajo zapisniki, iz katerih je razvidno odčitavanje toplote za vsako posamezno merilno mesto, na katerem se vidi količina predane oz. porabljene toplote, ki je podlaga za obračunavanje toplote in izstavljanje računa?

Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na odjemnem mestu na objektu oziroma v priključni postaji. Pri ugotavljanju količin dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno delitev toplote. Merilne naprave se odčitajo s strani distributerja, količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote s fizičnim popisom, z merilnimi napravami, na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev, kjer odjemalci prevzamejo toploto. Količina porabljene toplote po izvedenem odčitku merilne naprave (razen merilnih naprav, ki so namenjene za interno delitev toplote), ki je podlaga za obračunavanje toplote in izstavljanje računov odjemalcem, se prenese v aplikacijo popisa merilnikov, kjer je iz kartice porabe odjemnega mesta viden zapis za merilno napravo po obdobjih popisa. Vsi podatki so elektronsko zaščiteni in nato avtomatsko preneseni v sistem obračuna.

Distributer toplote vsem odjemalcem toplote, ki so glede na vrsto odjema razdeljeni v tarifne skupine, izvaja mesečni obračun, in sicer:

• za gospodinjske odjemalce v večstanovanjskih stavbah se izvaja obračun mesečno, na podlagi dejansko odčitanih in porabljenih količin merilne naprave na odjemnem mestu objekta;
• za gospodinjske odjemalce v enostanovanjskih stavbah se izvaja obračun mesečno akontativno na osnovi povprečnih količin preteklega primerljivega obdobja. Dejanska poraba se ugotavlja polletno, ko se izvede poračun akontacij;
• za industrijske odjemalce, poslovne in ostale odjemalce se izvaja obračun mesečno na podlagi dejansko odčitanih in porabljenih količin.

Kako zagotavljate sistem nadzora obratovanja sistema distribucije toplote, ki omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje sistema ter analizo možnih in izvedbo stroškovno upravičenih ukrepov za energetsko učinkovito optimiziranje obratovanja sistema distribucije toplote?

Distributer toplote ima organiziran nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema ter skrbi za uravnotežene obratovalne razmere. Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme.

Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili in zajema:

• nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;
• distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;
• nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega sistema, napovedovanje odjema toplote in alociranje prevzetih količin toplote;
• nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu;
• nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;
• ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sistemu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
• simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.

Konkretno se nadzor nad obratovanjem izvaja s pomočjo nadzornega sistema SCADA in Tisa, kjer se v živo spremljajo kritične točke distribucijskega sistema. Optimalno termično in hidravlično vodenje se izvaja na podlagi trenutnih potreb distribucijskega sistema (odjema toplote) in tehničnih omejitev distribucijskega sistema. Postopoma se uvaja tudi računalniško podprta temperaturna optimizacija, katero bo nujno potrebna z uvedbo prvih nižje temperaturnih proizvodnih virov.

Poglaviten cilj pri vodenju in nadzoru sistema je doseganje ustreznih parametrov na kritičnih točkah sistema (temperatura dovoda ter ustrezni pretoki) in sprotno prilagajanje glede na nastale težave na posameznih odsekih.

Izvedbo stroškovno upravičenih ukrepov za energetsko učinkovito optimiziranje obratovanja sistema distribucije toplote izvajamo deloma z lastnimi analizami, v večji meri pa z analizami drugih strokovnih organizacij

Na kakšen način KPV opravlja, ugotavlja in zagotavlja merilne podatke za obračun prevzetih oziroma dobavljenih količin toplote?

Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na odjemnem mestu na objektu oziroma v priključni postaji. Pri ugotavljanju količin dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno delitev toplote. Merilne naprave se odčitajo s strani distributerja, količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote s fizičnim popisom, z merilnimi napravami, na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev, kjer odjemalci prevzamejo toploto. Količina porabljene toplote po izvedenem odčitku merilne naprave (razen merilnih naprav, ki so namenjeni za interno delitev toplote), ki je podlaga za obračunavanje toplote in izstavljanje računov odjemalcem, se prenese v aplikacijo popisa merilnikov, kjer je iz kartice porabe odjemnega mesta viden zapis za merilno napravo po obdobjih popisa. Vsi podatki so elektronsko zaščiteni in nato avtomatsko preneseni v sistem obračuna.

Podatek porabljenih količin odjemnih mest, vključno z arhivom računov, za posameznega odjemalca,  je odjemalcu dostopen  na Portalu KPV, na spletni strani https://portal.kp-velenje.si/Prijava?ReturnUrl=%2f .

Ali KPV, in na kakšen način, zagotavlja odjemalcem merjenje porabe toplote na odjemnih mestih v skladu s predpisi o meroslovju in predpisi o učinkoviti rabi energije?

Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote. Vse merilne naprave v upravljanju distributerja toplote morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi se na napravo in njene sestavne dele namestijo plombe, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe. Merilne naprave se overjajo na obdobje 5 let.

Odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali na drug način ugotavljajo odjemalcu predane količine toplote.

Merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je nameščena merilna naprava; izjemoma so merilne naprave v obstoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni postaji.

Merilna naprava je:

• merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote,
• vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine hladne vode za potrebe priprave sanitarne tople vode in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote.

Ali KPV, in na kakšen način, zagotavlja odjemalcem delitve in obračun stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli v skladu s predpisi o meroslovju in predpisi o učinkoviti rabi energije?

Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila toplote. Vsota vseh deležev na razdelilniku toplote mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov mora bit izdelan skladno s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote.

Poraba toplote skupnega odjemnega mesta v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, se obračunava tako, da distributer toplote, kot izvajalec obračuna, odčita porabljeno količino toplote glavnih obračunskih merilnih naprav nameščenih na objektu. Glavne obračunske merilne naprave, katere namešča distributer toplote, so v upravljanju distributerja toplote in overjene skladno z zakonom o meroslovju. 

Izbrani izvajalec delitve stroškov, ki ga izberejo etažni lastniki v sodelovanju z upravnikom, sami, izvede razrez porabljenih enot toplote po internih delilnikih za etažno enoto skladno s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15, 61/16 in 158/20 – ZURE). Izvajalec delitve KPV posreduje razdelilnik stroškov porabljene toplote v deležih (%) in količinah v MWh za merjeni mesec, na osnovi katerega KPV uporabnikom izstavi račun odjemalcu. KPV s stanji delilnikov in njihovo delitvijo po posameznih etažnih enotah ne razpolaga, saj je le izvajalec obračuna. Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznosti niti strošek distributerja toplote. Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku.

Obveza etažnih lastnikov je, da se dogovorijo o vrsti delilnikov, o korekturnih faktorjih, o izvajalcu delitve stroškov za toploto, mrzlo in sanitarno toplo vodo, ki bo delilnike popisoval in pripravljal delilnik stroškov dobavljene toplote, mrzle in sanitarne tople vode, o vzdrževanju in overjanju delilnikov skladno z zakonsko predpisanimi roki.

Ali KPV zagotavlja merjenje prevzete toplote za vse prevzemne točke v distribucijskem sistemu?

Predajno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto od proizvajalca toplote.

Prevzemna in merilna mesta na distribucijskem sistemu so definirane v skladu z pogodbo o nakupu in prodaji toplotne energije med prodajalcem TEŠ d.o.o. in kupcem KP Velenje, d. o. o.. Na merilnih mestih (TP1-opuščeno, TP2 in TP3) se merjenje zagotavlja z merilnimi napravami v skladu z zakonom o meroslovju.

Dostop do teh merjenih podatkov je na razpolago tudi kupcu preko nadzornega sistema obeh pogodbenih strank.

Ali lahko zagotovite, da KPV obračunava dobavljeno energijo oziroma toploto svojim odjemalcem skladno s 25. členom Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22) ter da dobavljeno toploto iz distribucijskega sistema plačujejo odjemalci, predvsem etažni lastniki večstanovanjskih objektov oziroma upravniki večstanovanjskih objektov, na podlagi pogodbe o dobavi, ki je sklenjena z distributerjem oziroma s KPV?

 Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote.

Distributer toplote je ureditev pogodbenega razmerja za ostala in skupna odjemna mesta, z upoštevanjem Zakona o oskrbi s toploto, implementiral v 5. odstavku 61. člena Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 88/2016 in 44/2022-ZOTDS), kjer ureditev manjkajočega pogodbenega razmerja dodatno ureja, da če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote. Odgovornost etažnih lastnikov oz. upravnikov je torej, da pred pogodbo o dobavi toplote pravočasno podaljšajo.

Na podlagi katere metodologije je oblikovana cena toplote, tako variabilna kot fiksna?

Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (pisrs.si) predpisuje oblikovanje fiksnega in variabilnega dela cene toplote.

Katero komunalno infrastrukturo zajema predmetna najemna pogodba oziroma najemnina? Ali je najemnina razdeljena po posameznih področjih, kot je recimo energetika, vodovod, itd.?

Pogodba o najemu komunalne infrastrukture za izvajanje GJS zajema naslednjo infrastrukturo: oskrba s toplotno energijo, oskrba s hladom, oskrba s plinom, oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda, pokopališko-pogrebna dejavnost. Najemnina se obračunava po posameznih dejavnostih.

Na podlagi katere metodologije za oblikovanje najemnin oziroma na podlagi katerih meril je določena višina najemnine za komunalno infrastrukturo?

V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017, 78/2019, 49/2020 - ZIUZEOP, 44/2022 - ZVO-2) je najemnina določena najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne dejavnosti. Po Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 103/2023) stroški storitev vključujejo najemnino. Višina najemnine je določena v višini obračunane amortizacije. Višina najemnine na ostalih dejavnostih je določena v višini obračunane amortizacije.

Kakšne so toplotne izgube distribucijskega sistema KPV?

Energetske izgube so prisotne pri vseh procesih distribucije, še posebej pri prenosu toplote. V procesu distribucije toplote govorimo o dveh vrstah energetskih izgub in sicer tehnične toplotne in ekonomske ali distribucijske toplotne izgube

Tehnične toplotne izgube je mogoče teoretično izračunati na podlagi meritev temperatur in tehničnih podatkov o ceveh, izolaciji ipd.

Ekonomske toplotne izgube pa so podatek, izračunan na osnovi merjenih količin predane toplotne energije in se prikazujejo kot energija v MWh ali odstotek, kateri odraža razmerje med prodano toplotno energijo (izmerjeno pri vseh odjemalcih) in distribuirano toplotno energijo (izmerjena na prevzemnem mestu ali vstopu v SDO).

Ekonomske toplotne izgube Sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline (SDO ŠD) so vsekakor nad povprečjem ostalih distribucijskih sistemov v Sloveniji in predstavljajo 30,1% (leto 2022) oziroma 31,7% (leto 2023) distribuirane toplotne energije. Povprečne ekonomske toplote izgube oz. distribucijske izgube  vseh distributerjev v Sloveniji v zadnjih letih predstavljajo vrednost 16-20%,  potrebno pa je poudariti, da ni mogoče enostavno primerjati vseh distribucijskih sistemov med sabo, podrobna obrazložitev posebnosti distribucijskega sistema toplote Šaleške doline je podana v naslednjem odgovoru.

Kljub višjim ekonomskim toplotnim izgubam distribucijski sistem tople Šaleške doline zagotavlja odjemalcem eno izmed najnižjih povprečnih mesečnih maloprodajnih cen toplote, povezava https://www.agen-rs.si/gospodinjski/toplota/maloprodajne-cene.

Omenjena analiza temelji na predpostavki, da imajo odjemalci vseh primerjanih distribucijskih sistemov enako porabo in prikazuje končni znesek vseh postavk na položnici za ogrevanje (brez sanitarne tople vode) vključno z DDV za 1 MWh toplote. Analiza pa ne vključuje posebnosti posameznih distribucijskih sistemov (upravljanje toplotnih postaj, zagotavljanje sanitarne tople vode, ipd., kar vsekakor vpliva na maloprodajno ceno toplote oz. končno ceno na položnicah). 

Pojasnite, kako je mogoče, da so izgube toplotne energije tako visoke, približno, kljub finančnim sredstvom, ki jih odjemalci toplotne energije plačujejo preko računov, ter dohodkom iz najemnin za infrastrukturo in vloženih sredstev v komunalno oz. toplotno infrastrukturo?

Ekonomske toplotne izgube so vsekakor nad povprečjem ostalih distribucijskih sistemov v Sloveniji, potrebno pa je poudariti, da ni mogoče enostavno primerjati vseh distribucijskih sistemov med seboj.

Glavni razlogi za večje ekonomske toplote izgube SDO ŠD so predvsem:

• tehnične omejitve oz. karakteristike SDO
• gostota odjema
• način delovanja SDO

SDO Šaleške doline je s preko 180 km omrežja drugi najdaljši v Sloveniji in poleg večstanovanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskrbuje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Razprostira se na območju celotne Šaleške doline, najbolj oddaljeni odjemalci so od proizvodnega vira oddaljeni preko 6 km. Posledično so transportni čas in toplotne izgube večje, saj je tudi zadnjemu odjemalcu potrebno zagotavljati ustrezno dovodno temperaturo.

Gostota odjema na SDO ŠD je torej bistveno nižja kot na ostalih distribucijskih sistemih, kar vsekakor močno vpliva na ekonomske toplotne izgube. Iz primerjave med največjimi distribucijskimi sistemi v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije za energijo za leto 2022 je razvidno, da je gostota odjema v LJ 3,9 GWh/km omrežja, MB 2,19 GWh/km omrežja, medtem ko je na v ŠD le 1,2 GWh/km omrežja.

Velik vpliv na ekonomske toplotne izgube ima tudi dejstvo, da SDO Šaleške doline, za razliko do večine večjih sistemov v Sloveniji, odjemalcem zagotavlja ogrevanje in predvsem sanitarno toplo vodo 365 dni v letu, posledično odjemalci za pripravo sanitarne tople vode ne potrebujejo dodatnih naprav, kot na primer na drugih distribucijskih sistemih. 

Vse zgoraj našteto pomeni, da mora v SDO ŠD omrežje delovati celo leto, in sicer v poletnem času na znižanih temperaturah (ostali manjši sistemi v tem času ne delujejo), ter v zimskem času z višjimi temperaturami. Z nižanjem dovodnih temperatur znotraj objekta (predvsem v večstanovanjskih objektih, kjer se je z januarjem 2024 močno povečal trend takšnih nižanj), bo lahko tudi distributer toplote prilagodil dovodne temperature distribucijskega sistema v zimskem času na nižje režime. 

Tehničnih toplotnih izgub najstarejšega SDO v Sloveniji, kljub rednemu in investicijskemu vzdrževanju v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, v preteklih letih ni bilo mogoče znižati na povprečje ostalih mlajših sistemov. Prav tako SDO ŠD zaradi velikosti in specifičnosti odjemalcev ni bilo mogoče popolnoma obnoviti in ga prilagoditi na nižje temperaturne režime, se to odraža tudi na ekonomskih toplotnih izgubah. Redno vzdrževanje pomeni, da s tem preprečujemo povečevanje toplotnih izgub, ker je šaleški SDO star že preko 60 let.

Ali KPV vodi ločene računovodske evidence za dejavnost distribucije toplote, skladno s 24. členom Zakona o oskrbi s toploto iz distribucijskih sistemov (Uradni list RS, št. 44/22)? V kolikor vodite ločene evidence za dejavnost distribucije toplote, vas pozivamo, da le te objavite kot informacije javnega značaja na spletni stani KPV.

Da, KPV vodi ločene računovodske evidence za dejavnost distribucije toplote. Ločeni računovodski izkazi so del letnega poročila, ki je javno objavljeno na naši spletni strani: LETNA POROČILA (kp-velenje.si).

V skladu z informacijami javnega značaja nam posredujte bruto bilanco stroškov in prihodkov najnižjega konta, ki ga členite, ter bruto bilanco kupcev in bruto bilanco dobaviteljev.

Podrobna razkritja postavk iz računovodskih izkazov so prikazana na straneh 59-86/137 Letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za leto 2022 na naši spletni strani: LETNA POROČILA (kp-velenje.si). Letno poročilo za leto 2023 še ni izdelano.

Spodaj navedene in zahtevane podatke prosimo, da posredujete za obdobje zadnjih pet let, torej za obdobje od 2018 do 2023.

Cene toplotne energije, razdeljene na variabilni del (EUR/MWh) in fiksni del (EUR/MW/leto).

Variabilni del cene toplotne energije:

• stroški nabavljene toplote (EUR/MWh)
• stroške energije za obratovanje naprav na distribucijskem sistemu  (EUR/MWh)
• stroške medija za prenos toplote (EUR/MWh).

Fiksni stroški:

• stroške materiala (EUR/MW/leto)
• stroške storitev (EUR/MW/leto)
• stroške dela (EUR/MW/leto)
• amortizacijo (EUR/MW/leto)
• druge odpise vrednosti (EUR/MW/leto)
• druge poslovne odhodke (stroške) in druge odhodke (EUR/MW/leto)
• odhodke financiranja in dobiček za zagotavljanje zakonskih rezerv (EUR/MW/leto).

Distributer toplote navaja spremembe cen variabilnega in fiksnega dela cene toplote po obdobjih, v €/MWh in €/MW, brez DDV.

Preglednica 1: Spremembe variabilnega dela cene toplote v €/MWh po letih, brez DDV

Preglednica 2: Spremembe fiksnega dela cene toplote v €/MW po letih, brez DDV

Kupljena količina toplotne energije v MWh in odhodek (strošek) za toplotno energijo v EUR za kupljene količine toplotne energije od TEŠ, posamezno po letih in mesecih.

Podrobna razkritja postavk stroškov so prikazana na straneh 16/137 Letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za leto 2022, 15/132 Letnega poročila KPV za leto 2021, 15/130 Letnega poročila KPV za leto 2020. Letna poročila so objavljena na spletni strani podjetja: LETNA POROČILA (kp-velenje.si).

Kakšne so bile nakupne cene toplote EUR/MWh pri proizvajalcu toplote TEŠ, posamezno po letih in mesecih?

Preglednica: Spremembe povprečne nakupne cene toplote v TEŠ v  €/MWh po letih, brez DDV

Prodana količina toplotne energije v MWh in prihodek od toplotne energije, oddane in prodane končnim odjemalcem, posamezno po mesecih in posamezno po skupinah odjemalcev (gospodinjski odjem, poslovni odjem, industrijski odjem in ostali odjem).

Preglednica: Prodana količina toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo v MWh, po tarifnih skupinah odjemalcev, po letih

Podrobna razkritja postavk prihodkov so prikazana na straneh 16/137 Letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za leto 2022, 15/132 Letnega poročila KPV za leto 2021, 15/130 Letnega poročila KPV za leto 2020. Letna poročila so objavljena na spletni strani podjetja: LETNA POROČILA (kp-velenje.si).

• Porabljene in prodane količine toplotne energije v MWh ter izstavljene fakture in  prihodki od toplotne energije, oddane in prodane odjemalcem, ki so v lasti lokalne skupnosti in Republike Slovenije oz. imajo v uporabi prostore, posamezno po mesecih in posamezno po skupinah odjemalcev (stavba MOV, Osnovna šola X, Zavod X, Društvo X, itd…).

Prihodki od toplotne energije, oddane in prodane odjemalcem, ki so v lasti lokalne skupnosti in Republike Slovenije, so javno dostopni v njihovih letnih poročilih.

Posredujete podatke o razliki med kupljeno toploto s strani TEŠ in prodano toploto odjemalcem, posamezno po letih in mesecih.

Podrobna razkritja razlik med kupljeno in prodano toploto so prikazana na straneh 24/137 Letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., za leto 2022, 22/132 Letnega poročila KPV za leto 2021, 22/130 Letnega poročila KPV za leto 2020. Letna poročila so objavljena na spletni strani podjetja: LETNA POROČILA (kp-velenje.si).

Pojasnite, zakaj obstaja tako velika razlika med kupljenimi količinami toplote s strani Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in količinami toplote, ki so dejansko prodane odjemalcem. Poleg tega pojasnite, kako se financira ta razlika in iz katerih sredstev se krije?

 Ekonomske toplotne izgube so vsekakor nad povprečjem ostalih distribucijskih sistemov v Sloveniji, potrebno pa je poudariti, da ni mogoče enostavno primerjati vseh distribucijskih sistemov med seboj.

Glavni razlogi za večje ekonomske toplote izgube SDO ŠD so predvsem:

• tehnične omejitve oz. karakteristike SDO
• gostota odjema
• način delovanja SDO

SDO Šaleške doline je s preko 180 km omrežja drugi najdaljši v Sloveniji in poleg večstanovanjskih objektov, poslovnih uporabnikov in industrije oskrbuje enostanovanjske objekte v zaselkih v neposredni okolici Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Razprostira se na območju celotne Šaleške doline, najbolj oddaljeni odjemalci so od proizvodnega vira oddaljeni preko 6 km. Posledično so transportni čas in toplotne izgube večje, saj je tudi zadnjemu odjemalcu potrebno zagotavljati ustrezno dovodno temperaturo.

Gostota odjema na SDO ŠD je torej bistveno nižja kot na ostalih distribucijskih sistemih, kar vsekakor močno vpliva na ekonomske toplotne izgube. Iz primerjave med največjimi distribucijskimi sistemi v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije za energijo za leto 2022 je razvidno, da je gostota odjema v LJ 3,9 GWh/km omrežja, MB 2,19 GWh/km omrežja, medtem ko je na v ŠD le 1,2 GWh/km omrežja.

Velik vpliv na ekonomske toplotne izgube ima tudi dejstvo, da SDO Šaleške doline, za razliko do večine večjih sistemov v Sloveniji, odjemalcem zagotavlja ogrevanje in predvsem sanitarno toplo vodo 365 dni v letu, posledično odjemalci za pripravo sanitarne tople vode ne potrebujejo dodatnih naprav, kot na primer na drugih distribucijskih sistemih. 

Vse zgoraj našteto pomeni, da mora v SDO ŠD omrežje delovati celo leto, in sicer v poletnem času na znižanih temperaturah (ostali manjši sistemi v tem času ne delujejo), ter v zimskem času z višjimi temperaturami. Z nižanjem dovodnih temperatur znotraj objekta (predvsem v večstanovanjskih objektih, kjer se je z januarjem 2024 močno povečal trend takšnih nižanj), bo lahko tudi distributer toplote prilagodil dovodne temperature distribucijskega sistema v zimskem času na nižje režime. 

Tehničnih toplotnih izgub najstarejšega SDO v Sloveniji, kljub rednemu in investicijskemu vzdrževanju v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, v preteklih letih ni bilo mogoče znižati na povprečje ostalih mlajših sistemov. Prav tako SDO ŠD zaradi velikosti in specifičnosti odjemalcev ni bilo mogoče popolnoma obnoviti in ga prilagoditi na nižje temperaturne režime, se to odraža tudi na ekonomskih toplotnih izgubah. Redno vzdrževanje pomeni, da s tem preprečujemo povečevanje toplotnih izgub, ker je šaleški SDO star že preko 60 let.

Javno dostopen podatek na povezavi: https://www.agenrs.si/documents/10926/38704/AZE_Poro%C4%8Dilo_o_stanju_energetike_v_Sloveniji_2022-final3/a85b584b-ca2b-481f-bb84-a396bc4e2dba .

Ekonomske toplotne izgube so vključene v izračun variabilnega dela cene toplotne energije skladno z Aktom o metodologiji za oblikovanje cen toplote za daljinsko ogrevanje (ki ga sprejme Agencija za energijo). Odjemalec vedno plača samo dejansko izmerjeno količino toplote na odjemnem mestu (MWh), pomnoženo z javno objavljenimi cenami tarifnih postavk za variabilni del cene.

Kljub višjim ekonomskim toplotnim izgubam distribucijski sistem tople Šaleške doline zagotavlja odjemalcem eno izmed najnižjih povprečnih mesečnih maloprodajnih cen toplote, povezava https://www.agen-rs.si/gospodinjski/toplota/maloprodajne-cene .

Kakšna je nazivna toplotna moč v MW, ki jo zagotavlja TEŠ?

Termoelektrarna Šoštanj trenutno razpolaga z naslednjimi proizvodnimi viri toplote:

Teoretično torej TEŠ razpolaga z nazivno toplotno močjo preko 360 MW, dejansko pa vedno deluje en vir, v primeru prehoda iz enega na drug vir pa dva vira hkrati.

Kakšna je končna odjemna toplotna moč v MW, ki jo zagotavlja TEŠ, posamezno po letih in mesecih?

Toplotna moč na prevzemnem mestu v distribucijski sistem toplote Šaleške doline se prilagaja glede na potrebe sistema (moč odjema odjemalcev), je torej dinamični podatek, zato so podatki za obdobje 1. 1. 2019 - 31. 12. 2023 (podani v Excel zavihku) urne vrednosti, pri tem stolpec moč predstavlja izračunano toploto moč na prevzemnem mestu.

Podatek o TRENUTNI moči na pragu TEŠ je prav tako dostopen na povezavi https://www.kp-velenje.si/index.php/dejavnosti/energetika.

Kakšna je inštalirana priključna moč KPV v MW, posamezno pol letih in mesecih?

KPV nima lastne instalirane priključne moči (razen za objekte v njegovi lasti).

Priključno moč sistema SDO pa predstavljajo vrednosti instalirane priključne (če ni omejevanja) in nastavljene obračunske moči odjemalcev, kar prikazuje spodnji diagram.

Kašna je obračunska moč v MW, ki jo zaračunate končnim odjemalcem v EUR, posamezno po letih in mesecih?

KPV nima lastne instalirane priključne moči (razen za objekte v njegovi lasti).

Priključno moč sistema SDO pa predstavljajo vrednosti instalirane priključne (če ni omejevanja) in nastavljene obračunske moči odjemalcev, kar prikazuje spodnji diagram.

Koliko obračunske moči v MW obračuna KPV končnim odjemalcem, posamezno po letih in mesecih ter posamezno glede na vrsto odjemalcev (gospodinjski, poslovni ali industrijski odjemalci)?

Preglednica: Skupna obračunska moč toplote (ogrevanje prostorov, sanitarna topla voda) v MW, po tarifnih skupinah odjemalcev, po letih

Kašna je bila končna moč v MW, ki jo je na pragu zagotavljal TEŠ, posamezno po letih in mesecih?

Toplotna moč na prevzemnem mestu v distribucijski sistem toplote Šaleške doline se prilagaja glede na potrebe sistema (moč odjema odjemalcev), je torej dinamični podatek.

Podatek o TRENUTNI moči na pragu TEŠ je prav tako dostopen na povezavi https://www.kp-velenje.si/index.php/dejavnosti/energetika.

Utemeljite nam, kaj je razlog oziroma kako je mogoče, da so takšna razhajanja med nazivno toplotno močjo v MW, ki jo zagotavlja TEŠ (120 MW), končno močjo v MW, ki jo je na pragu zagotavljal TEŠ (80 MW) in obračunsko močjo, ki jo obračunavate končnim odjemalcem (204 MW)?

Razlika med nazivno toplotno močjo TEŠ in toplotno močjo na prevzemen mestu v distribucijski sistem toplote  izhaja iz dejstva, da se toplotna moč na prevzemnem mestu v distribucijski sistem toplote Šaleške doline prilagaja glede na potrebe sistema (moč odjema odjemalcev). Če bi TEŠ deloval s konstantno toplotno močjo npr. 80 MW, bi bilo potrebno na distribucijskem sistemu toplote urno prilagajati dovodno temperaturo, v nasprotnem primeru bi prihajalo do velikih pretokov in posledično neugodnih tlačnih razmer na omrežju (visoki tlaki). Urno prilaganje dovodne temperature bi prav tako pomenilo, da bi zaradi transportnih časov (preko 6 ur od proizvodnega vira do končnega odjemalca) bila porazdelitev temperature neenakomerna in vsi odjemalci ne bi imeli enakih pogojev.

Zaradi zgoraj opisanega razloga se vodenje močnejših proizvodnih virov na večjih distribucijskih sistemov s podobno zasnovo, kot jo imamo v Šaleški dolini, izvaja po principu regulacije diferenčnega tlaka, dovodna temperatura pa se spreminja glede na napoved temperature za daljše obdobje (spreminja se 2 do 3x tedensko). 

Razlog za razliko med končno močjo v MW, ki jo je na pragu zagotavljal TEŠ, in obračunsko močjo vseh odjemalcev pa se imenuje faktor istočasnosti oz. faktor distribucije in je vsem na področju tehnike, elektro energetike, energetike, daljinskega ogrevanja itd. dobro poznan pojem. Uporabljajo ga tudi inženirji, arhitekti in razvojniki na ostalih področjih.

Načrtovalci razvodov na primer elektrike, vodovodov ali distribucijskih sistemov toplote upoštevajo, da nikoli vsi porabniki ne bodo vključili vseh naprav hkrati. Zato dimenzionirajo razvode tako, da upoštevajo faktor istočasnosti. Več premisleka je potrebno ob načrtovanju distribucijskih sistemov toplote, saj ob mrazu večji del odjemalcev potrebuje toplotno energijo hkrati. Razlike se pojavijo v velikosti distribucijskih sistemov in ostalih tehničnih omejitvah oz. možnostih, kjer večji distribucijski sistemi lažje dosegajo višje faktorje istočasnosti. Zato so naprave distribucijskih sistemov toplote drugače dimenzionirane, vgrajuje se tudi hranilnike toplote ali manjše konične vire, ki v konicah odjema oddajo dodatno toploto v sistem.

Distribucijski sistem toplote Šaleške doline je v zadnjih letih bistveno zmanjšal konično moč TEŠ in tudi ob najhladnejših obdobjih zagotavljal ustrezne parametre vsem odjemalcem z maksimalno toplotno močjo 90-95 MW na prevzemnem mestu, medtem, ko je ta moč še v letu 2018 znašala preko 120 MW.

Z gospodarnim obnašanjem pri ogrevanju objektov (nižanje temperatur dovoda v objektu, konstantno ogrevanje čez daljše časovno obdobje) bo faktor istočasnosti vedno manjši oz. lahko enkrat postane tudi nepomemben.

Ali držijo navedbe, da ne smete znižati temperature dovoda toplotne energije na pragu TEŠ pod 110 °C, zaradi zagotavljanja toplotne energije Hisense Slovenija d.o.o., ki jo potrebujejo za svoj tehnološki proces?

Navedbe ne držijo. V preteklosti so podjetja kot npr. Veplas, Vegrad in Gorenje (do 2018) zahtevala višjo temperaturo dovoda, zaradi posebnosti tehnoloških procesov. Zaradi tega je bil uveden faktor kakovosti. Ta podjetja so ob mesečnih računih za prevzeto toplotno energijo plačevala na osnovi njihovih pisnih zahtev po višji vstopni temperaturi tudi ustrezen strošek toplote (faktor diferencirane cene je predstavljal kvaliteto toplotne energije). Višji strošek iz naslova kakovosti toplote je podjetja vzpodbujal k racionalizaciji tehnoloških procesov in s tem znižanja temperaturnih zahtev, ter posledično tudi zmanjšanja rabe toplote kot tudi znižanja stroškov zaradi znižanja obračunske moči. 

Pojasnite nam zakaj na določenih računih prihaja do razlik med odčitano količino toplotne energije vhoda (113,25 MWh) in količino toplotne energije (136,5000 MWh) na podlagi katere se izvede delitev stroškov topotne energije? Pojasnite nam na konkretnih primerih, in sicer: Šaleška cesta 2, Šaleška cesta 18, Cesta Františka Foita 8, Goriška cesta 41, Stantetova ulica 11-19, Stantetova ulica 10-16 in Trg mladosti 6.

Na izdanih računih odjemalcev je v informacijski vrstici prikazana poraba toplote za merjeni mesec po glavni merilni napravi nameščeni na objektu, ki meri porabo toplote celotnega objekta oziroma skupnega odjemnega mesta. Obračunski merilnik je v upravljanju distributerja toplote, zanj skrbi distributer toplote skladno z zakonom o meroslovju.

Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci oziroma po njihovem pooblastilu izvajalci delitev na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, s katerim si v celoti razdelijo celotno obveznost plačila stroškov na skupnem merilnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov.

To pomeni, da so tudi poslovni prostori udeleženi v razdelilniku stroškov toplote skupnega odjemnega mesta (večstanovanjsko poslovnega objekta), ki mora znašati 100 odstotkov. Izvajalec delitve v razdelilniku upošteva vse etažne enote, ne glede na namembnost uporabe etažne enote (gospodinjstvo, obrt), zato se razdelilnik pripravlja za celoten objekt. Zaradi posredovanja dodatnih informacij je na računu prikazana tudi količina vhoda, ki predstavlja porabo toplote samo gospodinjskega odjema.

Interno razdelitev toplote na posamezno etažno enoto izvaja izvajalec delitve objekta po internih delilnikih, s katerim etažni lastniki podpišejo pogodbeni odnos za izvajanje tovrstne storitve.

Povzetki porab toplote za ogrevanje prostorov za mesec december 2023 za objekte, s prikazom porab toplote v deležih in MWh, na podlagi prejetih delilnikov izvajalcev delitev za posamezno skupno odjemno mesto ( večstanovanjski objekt).

Preglednica 1: Skupno odjemno mesto Šaleška cesta 18a, b, c, d, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Šaleška cesta 18a, b, c, d, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 2: Skupno odjemno mesto Šaleška cesta 2a, b, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Šaleška cesta 2a, b, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 3: Skupno odjemno mesto Šaleška cesta 2c, d, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Šaleška cesta 2c, d, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 4: Skupno odjemno mesto Cesta Františka Foita 8, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Cesta Františka Foita 8, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 5: Skupno odjemno mesto Goriška cesta 39 - 43, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Goriška cesta 39 – 43, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 6: Skupno odjemno mesto Stantetova ulica 11 - 19, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Stantetova ulica 11 – 19, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Preglednica 7: Skupno odjemno mesto Stantetova ulica 10 - 16, Velenje

Prejeti delilnik izvajalca delitve za skupno odjemno mesto, objekt Stantetova ulica 10- 16, za ogrevanje prostorov za mesec december 2023

Skupno odjemno mesto – poslovni objekt Trg mladosti 6, Velenje

Za poslovni objekt se na naslovu Trg mladosti 6 v Velenju stroški za toploto za ogrevanje prostorov obračunajo na podlagi vnaprej določenega deleža, ki se obračuna od skupne porabe objekta, prejetega s strani upravnika objekta.

Poraba toplote za ogrevanje prostorov celotnega objekta za mesec december 2023 na odjemnem mestu 001993-4 je znašala 52,00 MWh. Interna delitev stroška se izvede skladno z deležem po razdelilniku upravnika objekta.

Ali se strinjate, da so se v preteklosti in tudi prejšnjem mesecu pri delitvi in obračunu stroškov za ogrevanje v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli pojavile napake? Morda računi, ki so jih odjemalci prejeli, niso pravilni ali ne odražajo dejanske porabe?

Z vašo navedbo se žal ne moremo strinjati. Računi, ki so jih prejeli odjemalci v preteklosti in v prejšnjem mesecu, so obračunani na podlagi mesečno porabljenih količin toplote celotnega objekta, interna delitev na posamezno etažno enoto je obračunana skladno s prejetim delilnikom izvajalcev delitve. Računi izdanim odjemalcem so bili višji zaradi povečanih porab toplote za ogrevanje prostorov, saj je bil mesec december precej bolj mrzel v primerjavi s preteklim mesecem. Interno delitev stroška izvede izvajalec delitve, ki ga izberejo etažni lastniki sami. Izvajalec delitve naredi razrez stroška skladno z veljavnim Pravilnikom o načinu delitve toplote v stanovanjskih in drugih stavbah  z več posameznimi deli. S pravilnikom so jasno opredeljene obveznosti in pristojnosti lastnikov pri oblikovanju korekcijskih faktorjev, načina delitve, zato se s takšnim navajanjem ne moremo strinjati. Na podlagi prejetega delilnika izvajalca delitve (izvajalec delitve je strokovno usposobljen subjekt) KPV kot izvajalec obračun izstavi račun končnemu odjemalcu. Z internimi delilniki KPV kot izvajalec obračuna nima opravka.

Dodatna vprašanja, vezana na uporabo Pravilnika, so objavljena na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo – Odgovori na ključna vprašanja. Povezava na Pravilnik: Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli - pogosta vprašanja in odgovori (energetika-portal.si).

Na podlagi podatkov Agencije za energijo je letna obračunska moč za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi ocenjena na 7 kW, medtem ko povprečna letna poraba znaša 6,21 MWh. Računi KPV pa kažejo, da KPV povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu toplote mesečno (12 mesecev v letu) obračuna obračunsko moč 0,007 MW (7 kW). To pomeni, da se KPV povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu toplote letno obračunava obračunska moč v višini 84 kW. Pojasnite to nenavadno razliko v izračunih obračunske moči. Hkrati nam pojasnite, zakaj obračunsko moč (fiksni del cene toplote) obračunavate v EUR/MW/mesec, če je v 107. členu Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 88/16), 36. členu Akt o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15, 9/16, 44/22– ZOTDS in 123/22) in 5. členu v povezavi z 14. členom Akta o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 103/23) predpisano, da se fiksi del cene (obračunska moč) oblikuje v EUR/MWh/letno?

Povprečne maloprodajne cene toplote (PMPC) vključujejo davek na dodano vrednost (DDV) in ostale dajatve, za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote večstanovanjske stavbe z letno obračunsko močjo 7 kW in povprečno letno porabo 6,21 MWh.

Iz cenika KPV z dne 29.1.2024 izhaja, da je cena obračunske moči (fiksni del cene toplote) za gospodinjski odjem 2.254,87979 EUR/MW/mesec skupaj z DDV ter 3.520,06855 EUR/MW/mesec ter 204,7 MW inštalirane priključne moči.

Fiksni del cene toplote je oblikovan skladno z veljavnim Aktom o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, v €/MW/leto in ne €/MWh/leto.

Fiksni del cene Obračunska moč, se obračunava vsak mesec v višini 1/12 letnega stroška, kot to opredeljuje 5. točka 99. člena SON.

To pomeni, da odjemalec mesečno plača 0,007 MW  (in ne 7 kW * 12 kW = 84 kW, kot se navaja) po ceni 2.254,8797 €/MW/mesec z DDV, kar znese 15,78 €/mesec, kot obračunano na računu, oziroma fiksni del cene obračunske moči 27.058,5574 €/leto, kar na letnem nivoju pomeni 0,007 MW  *  27.058,5574 €/leto = 189,41 €/leto oziroma 15,78 €/mesec.

Ali ob upoštevanju zgoraj navedenega pomeni, da KPV prejme vsak mesec samo iz naslova obračunske moči za toplotno energijo (brez obračunske moči za sanitarno toplot vodo) najmanj 461.573,89 EUR oz. na letni ravni najmanj 5.538.886,71 EUR? Pri izračunu smo upoštevali zgolj cene za gospodinjski odjem, saj nimamo podatkov koliko obračunate obračunske moči gospodinjskemu in koliko industrijskemu odjemu.

Ta navedba ne drži. Prihodek iz naslova obračunske moči toplote in sanitarne tople vode se obračunava mesečno, na podlagi veljavnih obračunskih moči odjemalcev po posameznih tarifnih skupinah. Spremembe obračunskih moči odjemalcev se izvajajo redno tekoče, skladno s prejetimi vlogami po spremembah moči, in sicer so največje spremembe moči odjemalcev vidne v zadnjih 3 letih.

Podatki prihodkov distribucije toplote so javno dostopni v letnih poročilih KPV.

Na kakšen način so določene količine odvajanja padavinskih odpadnih vod s strehe in očiščene padavinske odpadne vode s strehe? Poleg tega, nam pojasnite, katere dokumente in merila ste uporabili pri določanju velikosti strehe, omrežnine za odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih vod s strehe ter omrežnine za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Ali so na voljo zapisniki, ki so služili kot podlaga pri določitvi teh omrežnin in odmerjenih količin, ki so podlaga za izstavljen račun?

Storitve odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda se obračunavajo na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 15/2013) in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12, 76/17, 78/19, 44/22 – ZVO-2, v nadaljevanju Uredba).

Omrežnina odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh in odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh so stroški, odvisni od velikosti strehe uporabnika storitev in od tega, ali je padavinska odpadna voda s strehe speljana v javno kanalizacijo z odvodom na centralno čistilno napravo ali v javno meteorno kanalizacijo z odvodom v reko Pako. Osnova za izračun letne količine padavinske odpadne vode s streh je tlorisna površina strehe, s katere se odvaja padavinska odpadna voda v kanalizacijo, ter petletno povprečje (faktor) letnih padavin na referenčni državni meteorološki postaji (Slovenj Gradec), preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi. Faktor petletnega povprečja padavin s 1. 1. 2024 znaša 0,09863.

Podatki o tlorisni površini streh so pridobljeni iz državnega registra katastra stavb, ki ga vodi geodetska uprava RS. Postavke se obračunavajo v €/m3.

Primer izračuna posameznih postavk odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh

Omrežnina odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh in čiščenje padavinskih odpadnih voda s streh za površino strehe večstanovanjskega objekta: 573,55 m2 (kvadratura strehe) / 112 enot * 0,09092 (faktor) = 0,4656 m3, mešana kanalizacija.

19. člen Uredbe

(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:

-     odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,

-     odvajanje padavinske odpadne vode s streh,

-     storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,

-     čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in

-     čiščenje padavinske odpadne vode s streh.

(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s prejšnjim odstavkom. Za posamezno storitev iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe izdelati ločen izkaz poslovnega izida. Zaračunana cena posamezne storitve je sestavljena iz omrežnine v skladu z 20. členom te uredbe, cene storitve iz 21. člena te uredbe in okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.

(4) Predračunska cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe.

(5) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.

5. točka 20. člena Uredbe

(1) Omrežnina iz četrtega odstavka prejšnjega člena se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera, v skladu s spodnjo preglednico:

(2) Omrežnina se za posameznega uporabnika storitev iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena določi glede na obračunski vodomer na priključku. Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega vodomera.

(3) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom.

(4) Če priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.

(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.