KAJ POTREBUJEMO ZA PRIKLJUČITEV NA KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK?

Dokumentacija potrebna za izvedbo kanalizacijskega priključka:

• vloga za izdajo soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
• potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.

KAKŠNE VRSTE KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV OBSTAJAJO?

Priključek na javno kanalizacijo je lahko trajen ali začasen. Začasni priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne prireditve, objektih ob naravnih in drugih nesrečah itd) in se ukine po prenehanju potrebe. V vseh ostalih primerih se zgradi trajni priključek, ki se ukine samo v primeru rušitve priključenega objekta.

KAKO ODJAVITI KANALIZACIJSKI PRIKLJUČEK?

Odjava kanalizacijskega priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru začasnega priključka. Uporabnik mora za odjavo posredovati vlogo po odjavi priključka.

KAKO ZMANJŠATI PORABO VODE V BLOKU?

Prvi korak katerega lahko naredite je pregled števila prijavljenih oseb, saj le-ti predstavljajo osnovo za obračun. Naslednji korak je pregled vseh iztočnih mest (pip, umivalnikov, wc kotličkov, …) da le-ti ne točijo. Po izvedbi vseh teh aktivnosti boste pripomogli k zmanjšanju porabe v vašem večstanovanjskem objektu.

KAKO SE OBRAČUNA V PRIMERU OKVARE VODOMERA ALI ODSTRANITVE PLOMBE Z ŽIGOM?

Za obdobje, ko je vodomer v okvari ali je odstranjena plomba z žigom, se določi dobavljena količina na podlagi porabe preteklega primerljivega obdobja, ko je vodomer pravilno deloval, z upoštevanjem pogojev odjema.

KDAJ MENJUJEMO VODOMERE?

Vodomere menjujemo našim uporabnikom vsakih pet let, kot je to določeno v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/2005-UPB1). Na vodovodni sistem našega podjetja je priključeno preko 8.100, tako da letno Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. v povprečju zamenja 1.600 vodomerov.

KJE LAHKO PRIKLJUČIMO OBJEKT NA VODOVODNO OMREŽJE?

Na območjih, kjer je zgrajeno, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javno vodovodno omrežje, je priključitev objekta na javno omrežje obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila s strani izvajalca gospodarske javne službe (GJS) o obvezni priključitvi. Na območjih, kjer je javno vodovodno omrežje zgrajeno in se izvaja javna služba vodooskrbe, lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena.

KDAJ JE DOVOLJENA PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE?

Priključitve objekta na javno vodovodno omrežje je dovoljena, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• Da je za vodovodni priključek pridobljeno soglasje izvajalca GJS in plačan komunalni prispevek,
• Da je za objekt pridobljeno gradbeno dovoljenje,
• Da ima objekt rešeno dispozicijo odvajanja komunalne odpadne vode v skladu z veljavno zakonodajo.

Priključitev objekta lahko izvede samo izvajalec gospodarske javne službe, to je Komunalno podjetje Velenje, d. o. o..

KAKŠNE VRSTE VODOVODNIH PRIKLJUČKOV OBSTAJAJO?

Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.

 ZAČASNI VODOVODNI PRIKLJUČEK

 Začasni priključek na javni vodovod se lahko izvede le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Izvajalec GJS lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod, le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od 3 let z možnostjo podaljšanja soglasja (Odlok o oskrbi s pitno vodo, Uradni vestnik MOV, št. 7/2014, Odlok o oskrbi s pitno vodo, Uradni list Občine Šoštanj, št. 10/2014, Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Šmartno ob Paki, Uradni vestnik MOV, št. 6/2016).

Dokumentacija potrebna za izvedbo začasnega vodovodnega priključka:

• vloga za pridobitev soglasja za začasni priključek,
• pravnomočno gradbeno dovoljenje,
• prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod.

 Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje komunalne odpadne vode.

 STALNI VODOVODNI PRIKLJUČEK

 Izvajalec GJS izvede stalen priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev in izpolnil pogoje soglasja za priključitev.

Dokumentacija potrebna za izvedbo stalnega vodovodnega priključka:

• vloga za pridobitev soglasja za stalni priključek,
• pravnomočno gradbeno dovoljenje,
• da ima poravnane vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda.

 Izvajalec GJS sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik

• zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnim predpisi,
• uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
• izpolnil pogoje iz soglasja k priključitvi.

KAKO ODSTRANITI PRIKLJUČEK Z JAVNEGA VODOVODA?

Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na javni vodovod. 

KAJ JE LEGIONELA IN ZAKAJ JE LAHKO NEVARNA?

Legionele so bakterije, katerih naravni življenjski prostor so raznolika vodna okolja (vodotoki, jezera, podtalnica, termalna in morska voda), vlažna zemlja in blato. Poznanih je več kot 50 vrst legionel, približno 20 vrst je povezanih z obolenji pri ljudeh. Legionele so fakultativni ali obligatni znotrajcelični paraziti prostoživečih praživali (ameb, migetalkarjev, gliv sluzavk). Praživali predstavljajo njihove naravne gostitelje in rezervoarje. Legionele so v naravnem okolju prisotne v nizkih koncentracijah, vendar lahko vstopajo v umetne vodne sisteme, kjer se ob ugodnih razmerah (primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja) lahko zelo namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi. Mejna vrednost za prisotnost legionel v vodi je 100 CFU/100 ml.

Človek se okuži z vdihavanjem aerosolov, v katerih so bakterije. Povzročajo dve vrsti bolezni: pontiaško vročico in legionarsko bolezen, ki ju s skupnim imenom imenujemo legioneloza.

Aerosoli so drobne kapljice vode, razpršene v zraku. V aerosolih prisotne legionele ob vdihavanju lahko zaidejo v pluča in takrat okuženi lahko zboli. Za obolenja, ki jih povzročajo bakterije legionele, se uporablja splošni izraz legioneloza. Bakterije rodu Legionella sp. povzročajo dve vrsti bolezni: pontiaško vročico in legionarsko bolezen. Pri prvi gre za blago obliko okužbe zgornjih dihal, ki običajno hitro mine brez zapletov, pri drugi pa pride do potencialno smrtno nevarne pljučnice. Legionarska bolezen je lahko usodna predvsem za starejše ljudi, ljudi s kroničnimi in drugimi težkimi boleznimi in tiste, ki so imunsko manj odporni. Če je legionela prisotna v zelo velikem številu, lahko predstavlja tveganje za vse ljudi.

Z uživanjem, pitjem vode, ki vsebuje legionelo, se ne moremo okužiti in to ne predstavlja tveganje za zdravje, prav tako ni znan prenos legioneloze s človeka na človeka.

KJE SE LEGIONELA NAHAJA?

Legionele so prisotne v naravnih vodnih okoljih in tam ne prestavljajo tveganja za zdravje ljudi. V umetno ustvarjenih okoljih pa se lahko ob ugodnih razmerah zelo razmnožijo in predstavljajo tveganje za človeka. Našli so jih v slabo vzdrževani vodovodni napeljavi, toplovodnih sistemih v hišnem vodovodnem omrežju z mrtvimi koti in stoječo vodo, hladilnih stolpih, klimatskih napravah in prezračevalnih sistemih, vlažilcih zraka, razpršilnikih vode, dekorativnih fontanah, bazenih z naravno in termalno vodo, v opremi za izvajanje respiratorne terapije ter zobozdravstveni opremi, masažnih bazenih, prhah na bazenih, avtopralnicah in v številnih drugih umetno ustvarjenih okoljih. Na rast legionel vplivata predvsem temperatura in prisotnost drugih mikroorganizmov, ki jih ščitijo pred neugodnimi dejavniki, jim zagotavljajo hranila in omogočajo razmnoževanje. So termotolerantne, saj preživijo pri temperaturi med 0 in 60°C, a se razmnožujejo le med 25 in 45°C. Optimalna temperatura za rast in razmnoževanje legionel je med 35 in 42°C. Poleg tega so acidotolerantne, prisotne v okoljih s pH v območju od 2,7 do 9,2.

KAJ JE VZROK ZA RAZMNOŽEVANJE LEGIONEL?

Ključni vzrok za razmnoževanje legionel v vodi je njena temperatura in prisotnost biofilma, v katerem so naseljeni enocelični mikroorganizmi, ki legionele ščitijo pred neugodnimi dejavniki okolja, jim zagotavljajo hranila in omogočajo razmnoževanje. Za preprečevanje razmnoževanja legionel je ključno skrbno vzdrževanje vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe.

Z namenom, da okužbe preprečimo, je potrebno:

• redno čiščenje in odstranjevanje vodnega kamna, ki se nabira na pipah in tuših;
• čiščenje kotlov in odstranjevanje oblog, kjer se bakterije najraje razmnožujejo;
• odstranjevanje tako imenovanih slepih rokavov v vodovodnih sistemih, kjer ni pretoka, kar omogoča razraščanje bakterij;
• nadzor nad temperaturo v vodovodnem sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50°C do 60 °C), da prepreči razraščanje legionel, ali pa nižja kot 20°C, saj v hladni vodi legionele ne rastejo;
• pravilno vzdrževanje naprav, ki proizvajajo aerosol (klimatske naprave, fontane itd.).

Glede rutinskega testiranja legionele za preprečevanje legioneloze ni nobenega priporočila, niti glede števila vzorcev in števila odvzemnih mest. V Komunalnem podjetju Velenje smo na osnovi ocene tveganja za posamezne večstanovanjske objekte, kjer se pripravlja topla voda, pripravili načrt vzorčenja in analiz in na takšen način nadziramo stanje v teh objektih. Če obstaja sum za prisotnost legionele, je gotovo smiselno, da se te analize opravi. Ampak mnogo bolj kot vzorčenje je pomembno vzdrževanje ustreznih temperatur tople vode in redna pregrevanja sistema na visokih temperaturah.

KAKO JE ZAKONODAJNO UREJENO PODROČJE NADZORA NAD LEGIONELO?

Zakonodaja na področju nadzora nad legionelo je pripravljena v obliki  priporočil in navodil. Ključna pa so naslednja in so objavljena na spletni strani NIJZ:

• Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17);
• Preprečevanje razmnoževanja legionel v hišnem vodovodnem omrežju, NIJZ, 19. 9. 2018;
• Priporočila za izdelavo načrta preprečevanja legioneloz (Priporočila so namenjena predvsem za objekte v javni rabi, smiselno pa se lahko uporabijo tudi za druge objekte), verzija 20. 4. 2020;
• Priporočila za izvedbo toplotnega šoka (dezinfekcija s toploto) pri obvladovanju razmnoževanja legionel v interni vodovodni napeljavi, verzija 18. 1. 2018.

ALI SE LAHKO OKUŽIMO Z LEGIONELO S PITJEM HLADNE VODE IN PRIPRAVO HRANE S TOPLO VODO?

S pitjem vode oziroma njenim uživanjem (hladne ali tople vode) se z legionelo ne moremo okužiti. Okužimo se lahko le ob  vdihovanju aerosolov, ki so okuženi z bakterijo legionele. Običajna pot okužbe je preko kužnega aerosola - vdihavanja drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. Manjše kot so kapljice z legionelami, večja je možnost za okužbo. Kapljice s premerom manj kot 5μm lažje dosežejo nižje dele dihalnih poti kot kapljice večjega premera. Posebno nevarni so aerosoli okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v bazenu, kjer voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, v okrasnih fontanah itd. Nevarnost za okužbo predstavljajo slabo vzdrževani vodovodni sistemi in klimatske naprave, kjer zrak prihaja v stik z onesnaženo vodo. Nevarnost predstavlja voda nad 20°C in do približno 50°C, iz katere nastaja aerosol.

S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisel želodčni sok. Prenos med ljudmi ni bil dokazan, kar pomeni, da se lahko okužimo zgolj iz vodnega vira in ne ob zbolelem za legionelozo. Bolniki s pontiaško vročico ali legionarsko boleznijo niso kužni, zato ni posebnih ukrepov ob stiku z bolniki.

KAKO POGOSTO V PODJETJU PREVERJAMO PRISOTNOST LEGIONEL V VODI? KAKO POGOSTO SE LEGIONELA POJAVI V TOPLI VODI?

Tveganje za pojav legionele je večje v večjih zgradbah, stolpnicah, kjer so dolga vodovodna omrežja, če so zgradbe starejše in če se voda na vseh pipah ne toči redno. Tako lahko nastanejo predeli cevovodov, kjer voda zastaja, ustvarja se biofilm in zaradi temperaturnega območja, ki omogoča razmnoževanje legionel, se le-te lahko začnejo prekomerno razmnoževati. Iz teh razlogov je naše vzorčenje ciljano na takšne zgradbe in načrt je zastavljen glede na stopnjo tveganja, ki je bilo prepoznano.

Povprečno letno analiziramo 50 vzorcev za določitev legionel v okviru našega sistema priprave tople vode, to je pred hišnim vodovodnim omrežjem. V prvi polovici leta 2020 je bilo analiziranih 20 vzorcev za določitev prisotnosti legionel.

Vsi vzorci, razen enega, so bili v letu 2020 ustrezni. Neustrezni vzorec je bil odvzet na Cankarjevi 1, takoj po ugotovljeni neskladnosti pa so bili sprejeti in izvedeni vsi potrebni varnostni ukrepi, ki so znotraj naše pristojnosti.

Vzorčenja za namen analize tople vode na legionelo so namenjena potrditvi, da je priprava tople vode in vsi ukrepi, ki se redno izvajajo na sistemu za pripravo tople vode, ustrezni. Za zagotavljanje varne oskrbe s toplo vodo so najbolj pomembne dovolj visoke temperature vode v vodovodnem sistemu in tedenska pregrevanja.

KAKO JE Z ANALIZAMI VODE V INDIVIDUALNIH HIŠAH IN KAKO POGOSTO BI MORALI ANALIZIRATI VODO?

Onesnaženje z legionelo se lahko zgodi, če so temperature v internih inštalacijah hišnega vodovodnega omrežja prenizke zaradi zastojev vode v omrežju, mrtvih kotov, premajhne porabe vode, zaradi biofilmov v ceveh, prisotnosti hranil (železa - kot posledice korozije cevi in organskih snovi, usedlin v ceveh), dotrajanih internih vodovodnih inštalacij, nekontroliranih adaptacijskih posegov in tudi nerednega vzdrževanja naprav, ki tvorijo aerosole.

Jemanje vzorcev in potrjevanje legionel v domačih hišnih vodovodih nima posebnega smisla. Legionele se v vodovodnem sistemu pojavljajo občasno, zato tudi negativen izvid ne pomeni, da jih v sistemu ni. Bolj pomembno je, da poskrbimo za naš hišni vodovodni sistem in pravilno vzdržujemo tudi druge možne vire legionel (npr. klimatske naprave, masažne bazene (jacuzzije), fontane…) in s tem zmanjšujemo tveganje za okužbo.

KAJ LAHKO STORIJO UPORABNIKI SAMI GLEDE SISTEMOV ZA OGRETO VODO Z NAMENOM PREPREČEVANJA POJAVA LEGIONEL?

Pomembno je, da se tako hladna kot topla voda redno točita na vseh pipah v objektu. Pomembno je tudi, da uporabniki vedo, kako so napeljane vodovodne cevi po objektu (shema vodovodnega omrežja) in kje so mrtvi koti ali bi lahko nastajali, ter kje voda zastaja in na katerih pipah vodo redko točijo. Tam, kjer voda zastaja, lahko nastaja biofilm, ki nudi odlično zaščito za bakterije, torej tudi za legionelo, in ob primernih pogojih se le-te neovirano množijo.

Če so uporabniki dlje časa odsotni ali tušev ne uporabljajo vsak dan, naj pred vsakim prhanjem temeljito izperejo glave tušev. Glave tušev so pogosto vir legionele, ker vlaga v njih omogoča njihovo razraščanje, tveganje pa se še poveča ob daljši neuporabi. Tudi redno izpiranje usedlin in odstranjevanje vidnih nečistoč iz mrežic na pipah v objektu je priporočljivo, saj je tudi to lahko vir hranil in zaščita za legionele.

Za tiste, ki imajo lasten sistem za ogrevanje vode, pa je pomembno vzdrževanje ustreznih temperatur v hranilniku tople vode - bojlerju. Topla voda naj bi imela temperaturo na izhodu iz bojlerja 60ºC, na pipah pa nad 50ºC. Priporočljiva so tudi občasna pregrevanja s temperaturami med 70 in 80ºC.

Če obstaja sum na prisotnost legionel, potem je treba ugotoviti vzroke in pogoje, ki v omrežju vplivajo na pojav leginel, in jih odpraviti. Pri tem je pomembno, da:

• poznamo hišno vodovodno omrežje objekta (načrt ali shemo, smer toka vode, dejavnike tveganja); 
• je dobro/ustrezno izolirano omrežje, da ne pride do prenosa toplote na omrežje s hladno vodo;
• pregledamo grelnike tople vode in jih po potrebi očistimo in dezinficiramo;
• preverimo kapaciteto grelnika;
• preverimo oz. zagotovimo, da z grelnikom lahko dosežemo ustrezne temperature vode za izvedbo toplotnega šoka;
• preverimo, kakšen bo vpliv na materiale v hišnem vodovodnem omrežju. V primeru, da toplotni šok ni izvedljiv, se odločimo za drug način dezinfekcije. Če gre za škodljiv vpliv visoke temperature na dele hišnega vodovodnega omrežja, ki jih lahko odstranimo, jih lahko za čas toplotnega šoka odstranimo, očistimo, dezinficiramo ali nadomestimo z novimi, npr. mrežice, glave tušev;
• če se toplotni šok izvaja v večstanovanjskem objektu, moramo pred izvajanjem toplotnega šoka pravočasno (dan ali dva pred izvedbo toplotnega šoka) pisno opozoriti potencialno izpostavljene osebe na visoke temperature tople vode zaradi nevarnosti oparin (npr. nad pipe in druga vidna mesta obesimo obvestila o izvajanju toplotnega šoka).

POJASNILO GLEDE ZNIŽEVANJA TEMPERATUR OGRETE PITNE VODE NA PIPAH V ŠALEŠKI DOLINI

V zadnjem času se zaradi vroče teme glede ogrevanja v Šaleški dolini, pojavljajo tudi vprašanja oz. želje po znižanju temperatur ogrete pitne vode v večstanovanjskih objektih.

Zniževanje temperatur ogrete pitne vode v grelnikih (bojlerjih) in na pipah uporabnikov ni možno, izhodne temperature so zakonsko določene. 

Zakonodajne zahteve in priporočila NIJZ predpisujejo, da v sistemih za ogreto pitno vodo, iz katerih se oskrbuje javne objekte, ni možno temperature vode na pipah in tuših znižati na temperature nižje od 50°C ter na izhodu iz bojlerjev (grelnikov vode) nižje od 60°C. Razlog je preprečevanje razmnoževanja bakterij Legionel v internih inštalacijah.

Legionele povzročajo resna obolenja – pojav Legionarske pljučnice, lahko pa tudi manj nevarno Pontiaško vročico. Do okužb  in razvoja pljučnice prihaja zaradi vdihavanja aerosolov ob tuširanju z okuženo vodo.  Legionela se razmnožuje v temperaturnem območju od 25-45°C, eksponentna rast se zgodi pri 35-37°C. Zelo ogroženi so starejši ljudje, kadilci in osebe s slabim imunskim sistemom (kronični bolniki, rakavi bolniki ter ostale rizične skupine).

Uporabnikom v Velenju dobavljamo ogreto pitno vodo iz TPP (toplotno predajnih postaj). Upravljavec TPP je Komunalno podjetje Velenje, PE Energetika. V TPP so določeni temperaturni režimi, ki omogočajo varno oskrbo z ogreto pitno vodo na nizkih  in visokih conah večstanovanjskih objektov. Na izhodu iz grelnikov (bojlerjev) je nastavljena predpisana temperatura 60°C, vendar zaradi nihanja v porabah (povečana poraba zjutraj, ko večina uporabnikov gre v službo, v času kuhanja kosila, popoldanskega odhoda v službo, večernega tuširanja,..) prihaja do nihanja temperatur na izhodu iz bojlerja  in tudi na pipah uporabnikov. Temperatura se po teh »špicah v uporabi vode« ponovno uravnovesi.

Pregrevanja vode se v TPP v Šaleški dolini izvajajo 1x tedensko, ob sredah od 0:01 in do 4:01 in trajajo 4 ure. Temperatura vode se segreje na 70°C in se tako uničijo vse morebiti prisotne Legionele v sistemu. Nočni način pregrevanja zagotavlja pregrevanje brez motenj, zagotovljena je tudi konstantna temperatura. Priporočljivo je, da vsak uporabnik ob sredah zjutraj odpre vse pipe in tuše v svojem stanovanju in pusti vročo vodo teči vsaj 5 minut. Na tak način uporabniki izvedejo toplotni šok tudi na svojem delu interne inštalacije in vseh pipah. Uporabniki bi morali biti o tem seznanjeni s strani upravnika.

Ogrevanja tople pitne vode v hišah ni primerljivo z  ogrevanjem v večstanovanjskih objektih. Iz TPP se lahko ogreva večje število uporabnikov (tudi do 400). Temperature v hiši si lastnik določa sam, ogrevanje pitne vode v večstanovanjskih objektih je predpisano v zakonodaji in je kompleksnejše (več bojlerjev, daljše in razvejane interne inštalacije, izvajanje cirkulacije vode, več možnosti za tvorjenje biofilma, večja nihanja v porabah vode, težave pri sanacijah internih inštalacij...).

KP Velenje, PE Komunala skrbi za hladno vodo do števca uporabnika. Na področju ogrete pitne vode skrbi za pravilno delovanje TPP PE Energetika in sicer za vzdrževanje bojlerjev, zagotavljanje ustreznih temperatur, vzdrževanje črpalk in merilnih naprav. V KP Velenje izvajamo tudi nadzor kvalitete hladne in ogrete pitne vode, ki zajema redne fizikalno-kemijske analize vode, mikrobiološke analize,  merjenje T na izhodu iz bojlerja in na povratku v bojler, izvajamo tudi monitoringe Legionel in bakterij Pseudomonas aeruginosa. Pitna voda, ki se segreva v bojlerjih je zdravstveno ustrezna in skladna za zakonodajnimi zahtevami.

Več informacij s področja hladne in tople pitne vode je dostopnih na spletni strani KP Velenje, v zavihku PITNA VODA. Do informacij lahko dostopate tudi preko povezave: https://www.kp-velenje.si/index.php/dejavnosti/tehnologije-in-nadzor/pitna-voda.

Upravniki in stanovalci so odgovorni za vzdrževanje, popravila, izpiranja in vgradnjo ustreznih materialov v interne inštalacije v objektu. Uporabniki so odgovorni tudi za redno čiščenje mrežic na pipah in na glavah tušev v stanovanjih ter za redno točenje vode na vseh pipah. Pri predelavah vodovodnih inštalacij v stanovanju (odstranjevanju pip, zazidavah napeljav) morate poskrbeti, da ne ustvarjate slepih vodov. Če ste dlje časa odsotni (1 teden ali več), je priporočljivo vodo pred ponovno uporabo pustite teči nekaj minut. In kot je bilo že prej omenjeno: ob sredah zjutraj odprete pipe in opravite temperaturni šok svoje interne inštalacije. 

V Uredbi o pitni vodi(št. 61/23) so za neupoštevanje predpisov predpisane kazni tako za upravljavce vodovodnih sistemov kot tudi za lastnike/upravnike/upravljavce.

Na spletni strani NIJZ so dostopna navodila za preprečevanje legioneloz, za izvedbo toplotnega šoka ter navodila za vzdrževanje internih inštalacij:

• NIJZ, Priporočila za izdelavo načrta za preprečevanje legioneloz,  https://nijz.si/wp-content/uploads/2020/04/Priporocila-za-izdelavo-nacrta-preprecevanja-legioneloz2.pdf
• NIZJ, Priporočila za izvedbo toplotnega šoka pri obvladovanju razmnoževanja Legionel v interni vodovodni napeljavi, https://nijz.si/wp-content/uploads/2018/01/Priporocila-za-izvedbo-topolotnega-soka-pri-obvladovanju-razmnozeanja-legionel-v-interni-vodovodni-napeljavi.pdf
• NIJZ; Priporočila, navodila in mnenja za pitno vodo, https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/priporocila-navodila-in-mnenja-za-pitno-vodo/.

Ustrezne temperature ogrete pitne vode prispevajo k varovanju zdravja in dobrobiti vseh uporabnikov. 

INDEKS PORABE TOPLOTE ZA OGREVANJE IN TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ 2024

24. člen Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list R Slovenije, št. 82/15, 61/16 in 158/20 - ZURE)

Temperaturni primanjkljaj v Sloveniji je izračunan oziroma določen kot vsota dnevnih razlik med referenčno notranjo temperaturo (za Slovenijo 20°C) in zunanjo povprečno dnevno temperaturo zraka, če je ta nižja od 12°C.

Podatki o temperaturnem primanjkljaju se uporabljajo pri projektiranju zgradb in ogrevalnih sistemov ter spremljanju učinkovitosti rabe toplote za ogrevanje. Poraba toplote je sorazmerna temperaturnemu primanjkljaju, večji kot je, večja bo poraba in obratno. Tako se lahko nadzoruje poraba toplote glede na temperaturne razmere v posameznih mesecih, letih in opazijo odstopanja zaradi neracionalnega obnašanja (previsoke temperature v stanovanju), napak v sistemu ogrevanja…in nato ustrezno ukrepa.

Podatek o porabi toplote (Q) stanovanjskega objekta je razviden iz računa za ogrevanje v MWh za določen mesec pod pozicijo OGP01 Ogrevanje prostorov-gospodinjski odjem.

Prikaz temperaturnega primanjkljaja (DD) podaja Agencija republike Slovenije za okolje za mesec dni in je prikazan za obračunska obdobja od septembra 2021 do avgusta 2022, ter septembra 2022 do avgusta 2023.

Izračun porabe toplote glede na temperaturni primanjkljaj v določenem obdobju glede na izbrano referenčno obdobje:

Q = Q_izh  x DD / DD_izh

Q,DD – poraba toplote, temperaturni primanjkljaj za želeno obdobje

Q_{izh ,} DD_izh  - poraba toplote, temperaturni primanjkljaj izhodiščnega obdobja

V nadaljevanju je prikazan izračun za primer, ko nas zanima, kakšna je pričakovana poraba toplote v obračunskem enoletnem obdobju glede na preteklo obračunsko enoletno obdobje.

Poraba toplote v stanovanjskem objektu v enoletnem obdobju 2022/2023 je bila  Q_izh= 66,40 MWh, temperaturni primanjkljaj je bil za to obdobje DD_izh= 3.137,82 dan K. V obdobju 2023/2024 je bil temperaturni primanjkljaj DD = 2.237,35 dan K.

Q = 66,40 MWh * 0,713027 (2237,35 dan K / 3137,82 dan K) = 47,35 MWh

Če se dejanska poraba toplote bistveno razlikuje, je večja od pričakovane oz. referenčne porabe, je potrebno preveriti vzroke za to.

Navedeno velja za celoten večstanovanjski objekt, načelno pa za stanovanje, če se v stanovanju ni bistveno spreminjala intenzivnost ogrevanja (zmanjšanje ali povišanje temperatur). Redno spremljanje porabe toplote in temperaturnega primanjkljaja bo v daljšem časovnem obdobju opozorilo na neracionalno porabo toplote in temperaturno regulacijo.

OBRAČUNAVANJE STORITEV TOPLOTE NA DISTRIBUCIJSKEM SISTEMU TOPLOTE PO 1. 1. 2017

Na podlagi Energetskega zakona (UL RS, št. 17/14 in 81/15) ter Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj (UL RS, št. 88/16 – v nadaljevanju SON) se s 1. januarjem 2017 spremenijo splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote, tehnične zahteve distribucijskega sistema, tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, ter cene posameznih tarifnih elementov glede na kategorije odjemalcev.

Splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote, so opredeljeni v SON-u in Tehničnih zahtevah distribucijskega sistema, ki sta objavljena na naši spletni strani www.kp-velenje.si. Nanašajo se na storitve dobave toplote, tehnične karakteristike distribucijskega sistema, začetek dobave toplote, ugotavljanje in merjenje dobavljenih količin toplote, nujno oskrbe gospodinjskih odjemalcev, obveščanje odjemalcev, kakovost toplote ter obračuna, način plačil, postopke opominjanja ter reševanja reklamacij.

Tarifni sistem in tarifni elementi za dobavo toplote opredeljujejo obračunsko moč, dobavljeno količino toplote ter ostale storitve. Tarifni sistem opredeljuje tarifne skupine:

• gospodinjski odjem (gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu);
• industrijski odjem (industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za opravljanje gospodarskih dejavnosti) ter
• poslovni in ostali odjem (poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec – ustanove, šole, zavodi, vrtci,…).

Odjemalci, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, bodo glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (P_OBR) razvrščeni v posamezne tarifne skupine tarifnega sistema. Tarifne postavke zajemajo

• fiksne stroške, ki predstavljajo strošek obračunske moči v EUR/MW/leto, in sicer:
  • obračunska moč za ogrevanje prostorov v EUR/MW/leto (OGP01-03 OM gosp., posl., ind.);
  • obračunska moč za sanitarno toplo vodo v EUR/MW/leto (STV01-03 OM, gosp., posl., ind.);
• variabilne stroške, ki predstavljajo strošek za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh, in sicer :
  • toplota za ogrevanje prostorov v EUR/MWh (OGP_01-03 ,gosp., posl., ind.);
  • toplota za sanitarno toplo vodo v EUR/MWh (STV_01-03, gosp., posl., ind.).

Končni znesek računa za toploto za odjemalca je sestavljen še iz dodatkov in prispevkov:

• prispevka za OVE in SPTE – daljinska toplota,
• dodatka k ceni  - daljinska toplota.

Cene posameznih tarifnih elementov toplote so določene glede na kategorije odjemalcev in so vidne v objavljenih cenikih. 

Spremembe obračunavanja storitev toplote s 1. 1. 2017

Spremembe tarifnega sistema za tarifne odjemalce toplote s 1. 1. 2017 glede na obstoječi sistem se nanašajo na:

• spremembo enote mere obračunavanja postavke obračunske moči, ki se s 1. 1. 2017 dalje obračunava mesečno kot moč objekta v enoti MW, do sedaj se je mesečno obračunavala kot 1/12 moči objekta v enoti kW;
• spremembo cene obračunavanja postavke obračunske moči, ki se s 1. 1. 2017 obračunava v EUR/MW/mesec, do sedaj pa se je obračunavala kot EUR/kW/leto;
• spremembo postavke sanitarna topla voda, ki se obračunava izključno v EUR/MWh, kar pomeni, da se bo pri odjemalcih, ki za merjenje porabe toplote uporabljajo posredno meritev (m³), za določanje količine toplote upošteval pretvorbeni normativ 0,09 MWh/m³;
• spremembo razmerja cene fiksnega in variabilnega dela stroškov, kot je vidno iz cenika, ki je objavljen na spletni strani. Kaj za uporabnika predstavlja prerazporeditev med fiksnimi in variabilnimi stroški na letnem nivoju prikazano v priloženih primerih obračunov toplote.

KDAJ SE ZAČNE OGREVALNA SEZONA?

Na območju občin Velenje in Šoštanj traja ogrevalna oz. kurilna sezona vse leto neprekinjeno oziroma odvisno od potreb in želja uporabnikov. Uporabniki v večstanovanjskih objektih ob začetku in koncu kurilne sezone s pisnim obvestilom upravnika naročijo ali prekinejo dobavo toplotne energije pri dobavitelju, Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o..

KAKO SE NAROČI ALI IZVEDE VKLOP OGREVANJA?

Uporabniki v večstanovanjskih objektih morajo željo po vklopu ogrevanja sporočiti svojemu upravljavcu, ta pa na predpisanem obrazcu naroči vklop ogrevanja. Če objekt nima upravljavca, željo za vklop na predpisanem obrazcu ali preko e-pošte sporoči predstavnik objekta.

Uporabniki v enostanovanjskih objektih sami poskrbijo za vklop naprav ogrevalnih sistemov v svojem objektu, kajti distribucijsko omrežje do objektov je v obratovanju skozi vse leto.

NAROČILI SMO VKLOP OGREVANJA, RADIATORJI PA SO ŠE VEDNO HLADNI

Vklop ogrevanja je izveden na dan naročila, če to zaradi povečanega števila naročil ni mogoče, pa vsaj en delovni dan po datumu naročila.

Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se lahko ob višjih zunanjih temperaturah marsikomu zdi, da so grelna telesa mrzla ali mlačna.

V kolikor grelna telesa tudi pri nižjih zunanjih temperaturah (v večernih, nočnih in jutranjih urah) niso vsaj mlačna, najprej preverite delovanje grelnih teles (termostatski ali ostali ventili, zrak v ogrevalnih telesih, morebitna lastna regulacija), nato delovanje pri sosednjih uporabnikih ali skupnih vodih.  Če se enaka težava pojavlja tudi tam, javite reklamacijo v dežurno službo KPV PE EN (03/896-12-56 ), ki 24 ur na dan skrbi za sprejem in odpravo reklamacij.

OGREVANJA NE ŽELIM VKLOPITI PRED OHLADITVIJO, KER POTEM PLAČAM VEČ

Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se ob pravilno nastavljeni regulaciji ob višjih zunanjih temperaturah ogrevalni sistem popolnoma izklopi (izklop črpalk) ali pa deluje z zelo zmanjšano močjo. Ob znižanju zunanjih temperatur se sistem avtomatsko vklopi in prilagaja moč ogrevanja (postopoma se povečuje temperatura vode v ceveh ogrevalnega sistema). Ravno zato je smiselno vklop ogrevanja naročiti vsaj nekaj dni pred pričakovanimi ohladitvami, saj se v tem primeru objekti ne ohladijo do mere, ko bivanje v njih postane neprijetno.

Uporabnik tako v primeru vklopa ogrevanja nekaj dni pred pričakovano ohladitvijo ne plača bistveno višjega stroška. Strošek ogrevanja namreč poleg vseh dajatev in prispevkov (v imenu in za račun države)  vsebuje dve postavki, povezani s toploto, in sicer »obračunsko toplotno moč« (fiksni delež - EUR/MW na mesec) in strošek porabljene toplote za »ogrevanje« (variabilni delež - z merilnikom ali delilnikom določena porabljena količina toplote za ogrevanje prostorov ali vode v EUR/MWh).

Slika 1 - Razrez stroška toplote, povprečna poraba, večstanovanjski objekt

(letna poraba 6,21 MWh, obračunska moč objekta 210 MW, moč uporabnika 7 kW, 30 oseb v objektu)

Uporabnik, ki je naročil ali izvedel vklop ogrevanja nekaj dni pred ohladitvijo, ob višjih temperaturah, ko objekt ne potrebuje toplote, plača samo fiksni delež, variabilnega deleža pa ne. Z ohladitvijo in ob samodejnem zagonu delovanja ogrevalnega sistema merilnik začne beležiti porabo toplote, kar na položnici predstavlja variabilni delež.

Slika 2 - Razrez stroška toplote, povprečna poraba, enostanovanjski objekt

(letna poraba 11,0 MWh, obračunska moč objekta 14,90 kW)

»ŠTEVEC« SE VRTI, KLJUB ZAPRTIM OGREVALNIM TELESOM

Pogosta zmota uporabnikov toplote je, da »števec« beleži toploto kljub temu, da imajo zaprta ogrevalna telesa.

V praksi poznamo dve glavni vrsti merilnih naprav, s pomočjo katerih se pravilno izmeri poraba toplote.

Merilnik toplote je priprava, namenjena meritvam porabljene toplote v stavbah. Nameščen je na vhodu cevi ogrevalnega sistema v objekt. Vodni del merilnika je nameščen na eni izmed cevi ogrevalnega sistema, dve temperaturni tipali pa sta nameščeni na dovodni in povratni cevi ogrevalnega sistema. Na osnovi pretoka vode in temperaturne razlike med dovodom in povratkom tako izračuna količino oddane toplote in jo prikaže v fizikalnih enotah kot npr. v kWh. Merilnik ob zaprtem ogrevalnem telesu (pretok je enak nič) ne more beležiti porabe toplote.

Delilnik toplote je naprava, nameščena na grelnem telesu, ki je najpogosteje uporabljena naprava v večstanovanjskih objektih. Delilnik ne prikazuje toplote v fizikalnih enotah, temveč prikazuje enote porabe, ki se beleži takoj, ko je temperatura grelnega telesa višja od okolice.

Prikazane enote porabe na delilnikih se ne morejo primerjati z vrednostjo postavke »ogrevanje prostorov« na položnicah.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot izvajalec obračuna, odčita porabljeno toploto na glavnem merilniku večstanovanjske stavbe na vstopu v objekt, podatek porabe posreduje izbranemu izvajalcu delitve porabe toplote v objektu.

Izvajalec delitve na podlagi delilnikov, ki so nameščeni v večstanovanjskem objektu, izvede na osnovi instaliranih delilnikov razrez porabe po posameznih etažnih enotah.

Izvajalec delitve posreduje podatek delilnikov izvajalcu obračuna, Komunalnemu podjetju Velenje, d. o. o., ki na osnovi pridobljenih podatkov (delitev po posameznih enotah) opravi obračun stroškov za posamezno etažno enoto ter izstavi račun uporabniku.

Slika 3 – Delilnik (vir enerkon.si)                                          Slika 4 – Merilnik (vir enerkon.si)

ZAPIRAMO VENTILE NA GRELNIH TELESIH, ZATO DA BI PRIVARČEVALI, PA JE RAČUN ZA OGREVANJE KLJUB TEMU VISOK. ZAKAJ?

Z zapiranjem ali pripiranjem grelnih teles preko termostatskega ventila se poraba toplote zmanjša, kar se bo poznalo tudi na računu. Preveliko znižanje temperatur v stanovanju ni priporočljivo, saj se lahko pojavi plesen in bivanje v takšnem stanovanju ni prijetno. Znižanje porabe toplote je potrebno doseči s toplotno izolacijo in ostalimi ukrepi za varčevanje z energijo.

KAKO SE OBRAČUNA V PRIMERU OKVARE MERILNIKA TOPLOTE IN TOPLE VODE, ALI ODSTRANITVE PLOMBE Z ŽIGOM?

Za obdobje, ko je merilnik toplotne energije ali tople vode v okvari ali je odstranjena plomba z žigom, se določi dobavljena količina na podlagi porabe preteklega primerljivega obdobja, ko je merilnik pravilno deloval, z upoštevanjem pogojev odjema. Obračun se izvede po veljavni metodologiji, objavljeni v Splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote.

KDAJ MENJUJEMO MERILNIKE TOPLOTNE ENERGIJE IN TOPLE VODE?

Merilnike toplotne energije in tople vode menjujemo našim uporabnikom vsakih pet let, kot je to določeno v Pravilniku o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/2005-UPB1). Na toplovodni sistem našega podjetja je priključeno preko 4.500 merilnikov toplotne energije in tople vode, tako da letno Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. v povprečju zamenja 960 merilnikov.

KDAJ JE DOVOLJENA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE TOPLOTNE ENERGIJE?

Investitorjeve naprave se smejo priključiti na distribucijsko omrežje le s pisnim soglasjem in v navzočnosti pooblaščene osebe distributerja toplote.

KAJ POTREBUJEM ZA PRIDOBITEV SOGLASJA DISTRIBUTERJA ZA PRIKLJUČITEV ALI SPREMEMBE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA TOPLOTNE ENERGIJE?

Distributer izdaja projektne pogoje in soglasja na podlagi pisne vloge investitorja in priloženih zahtevanih dokumentov.

Dokumentacija potrebna za pridobitev projektnih pogojev:

• idejna zasnova s situacijo umestitve objekta v prostor,
• osnovni podatki o predvidenem objektu,
• ocena priključne toplotne moči objekta.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja:

• projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD),
• projekt za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav in priključnega voda.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja za priključitev obstoječih objektov na distribucijsko omrežje:

• projekt za izvedbo (PZI) internih toplotnih naprav in priključnega voda.

Dokumentacija potrebna za pridobitev soglasja za spremembo obračunske moči:

• tehnična dokumentacija, opredeljena v Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja, januar 2022.

KAJ POMENI POJEM »TOPLA VODA«?

Pojem »Topla voda« lahko ima v splošni in strokovni uporabi različen pomen. Tako moramo upoštevati, da je v splošni uporabi, vključno z vsemi dokumenti, objavljenimi na spletnih straneh NIJZ, uporabljen izraz »topla voda« namenjen ogreti hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki smo ji dodali energijo v grelnikih, bojlerjih, akumulatorjih in jo segreli na takšno temperaturo, da na iztočnem mestu (pipa, tuš) doseže najmanj 50°C. Tako ogreto vodo na iztočnem mestu enako kot hladno vodo uporabljamo za vsakodnevne potrebe (kuhanje, higienske potrebe, čiščenje).

V tehniški praksi, povezani z energetiko, pa pojem »topla voda« predstavlja medij (ogrevni, hladilni), kateri prenaša energijo v obliki toplote.

Tako energetiki v primeru, kadar govorimo o hladni vodi iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto iz ogrevnega medija v prenosniku toplote ali bojlerju in se na istem iztočnem mestu (pipa, tuš) kot hladna voda uporablja za vsakodnevne potrebe, uporabljamo pojem »sanitarna topla voda«. Takšno definicijo najdemo v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijski sistem toplote za geografsko območje mestne občine Velenje in občine Šoštanj, kjer je tudi opredeljen njen temperaturni nivo 50°C +-5°C.

KAKO POTEKA PRIPRAVA TOPLE VODE V PE ENERGETIKA?

V Komunalnem podjetju Velenje, PE Energetika (PE EN), se priprava sanitarne tople vode (STV) vrši v več kot 400 toplotnih postajah (TPP). S sistemi priprave STV (akumulatorji z ločenim prenosnikom toplote in bojlerji) ter pripadajočo strojno, merilno in regulacijsko opremo upravlja PE EN, s hišnim vodovodnim omrežjem (HVO), internimi sistemi in priključki pa uporabniki sami, oziroma v večstanovanjskih zgradbah in javnih ustanovah njihov upravnik oziroma lastnik. V HVO javnih objektov je upravnik oz. lastnik odgovoren za pripravo »Načrta za obvladovanje legionel v HVO« in njegovo izvajanje. Pri pripravi STV imamo tako poleg ogrevanja hladne vode iz vodovodnega omrežja s toploto iz ogrevnega medija tudi mehčanje le-te (potrebno za nevtralizacijo vodnega kamna) z različnimi  fizikalnimi oziroma kemijskimi postopki (brez spreminjanja kakovosti hladne vode). Po tem principu moramo doseči priporočeno temperaturo STV v hranilnikih - bojlerjih na najmanj 55°C +- 5°C. Postopki priprave STV in obvladovanje legionele ter vzdrževanja in nadzora nad sistemi so predpisani v »Načrtu za obvladovanje Legionel v topli vodi«. V okviru tega načrta je predvideno redno tedensko pregrevanje STV na visoko temperaturo (termična dezinfekcija), ko se le-ta v noči iz torka na sredo v hranilniku - bojlerju segreje na vsaj 70°C za najmanj 1 uro. V TPP, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, je to izvedeno programsko.

KAKŠEN JE NADZOR NAD KAKOVOSTJO TOPLE VODE?

Redne kontrole fizikalno-kemijske kakovosti tople vode se izvajajo tedensko na različnih TPP, skladno z načrtom pa tudi monitoring legionel v TPP ter v javnih objektih (šolah in vrtcih). Letno analiziramo več kot 400 različnih vzorcev tople vode. V letu 2020 smo izvedli že 280 fizikalno-kemijskih analiz vode, pri čemer so se izvajale tudi meritve temperature na izhodu iz hranilnikov tople vode k uporabnikom ter na povratku vode iz hišnega vodovodnega omrežja v hranilnike. Povprečne temperature na izhodu iz hranilnikov so bile višje od 60ºC, kar je v okviru priporočenih temperatur, ki zagotavljajo varno toplo vodo za distribucijo k uporabnikom. Tudi sicer so bili vsi odvzeti fizikalno-kemijski vzorci ustrezni.

Redno kontroliramo tudi kakovost hladne vode. V letu 2019 smo odvzeli 898 mikrobioloških in fizikalno-kemijskih vzorcev vode. Kakovostna hladna voda je osnova za pripravo kakovostne tople vode, saj toplo vodo dobimo z ogrevanjem hladne vode.

KAKŠNE SO 'TEHNIČNE' MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE OBRAČUNSKE MOČI (POPIS GRELNIH TELES, OMEJEVALNIK,...)?

Sprememba obračunske moči se izvaja skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, številka 88/16) in Tehničnimi zahtevami za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v MO Velenje in Občini Šoštanj. Uporabnik mora za vsako spremembo obračunske moči pridobiti novo soglasje za spremembo.

V dokumentu Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v MO Velenje in Občini Šoštanj, ki je objavljen na naši spletni strani, so podane podrobne tehnične možnosti vezane na spremembo moči posameznega objekta. Uporabniki lahko zmanjšajo priključno ali obračunsko moč.

Zmanjšanje priključne moči (PM) je možno zaradi:

• zmanjšanje toplotnih naprav,
• spremembe toplotne zaščite stavbe,
• spremembe namembnosti in uporabe stavbe ali dela stavbe,
• modernizacije toplotnih naprav, ki ima za posledico varčnejšo rabo toplote.

Najpogosteje to pomeni fizično odstranitev grelnih teles. K vlogi za spremembo priključne moči mora biti priložen projekt, izdelan s strani pooblaščenega strojnega inženirja, iz katerega je razvidna nova priključna moč, ki ne sme biti nižja od minimuma, ki ga stavba potrebuje.

Zmanjšanje obračunske moči (OM) je možno na osnovi dodatne vgradnje varnostnega regulacijskega ventila na vaše stroške, s katerim je možno nastaviti želeno količino potrebne toplotne moči za objekt. K vlogi mora biti priložena shema, iz katere je razvidna shema toplotnih naprav vključno s predvideno vgrajeno toplotno varovalko na objektu.

ALI OBSTAJAJO KAKŠNE PODSKUPINE, PO KATERIH SE SPREMINJA OBRAČUNSKA MOČ ALI PA SE TO DOLOČI NA POVSEM INDIVIDUALNEM PRIMERU?

107. člen Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, številka 88/16) opredeljuje tarifne elemente in tarifne postavke, ki pravi, da distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (P_OBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:

KAKŠNE SO CENE ZA OPRAVLJENE STORITVE, POTREBNE ZA Z VAŠE STRANI OPRAVLJENA DELA OB SPREMEMBI MOČI?

Storitev spremembe priključne ali obračunske moči se obračunava skladno z veljavnim cenikom, ki je objavljen na naši spletni strani.

KAKŠEN JE POSTOPEK (OBRAZEC ZA ZAHTEVEK, DATUMI ZA VLAGANJE ZAHTEVKOV IN PRIČETEK OBRAČUNAVANJA PO NOVEM NAČINU,...)?

Izpolnjen obrazec Vlogo za spremembo priključne ali obračunske moči je potrebno posredovati fizično na sedež podjetja ali po e-pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. najkasneje do 31. 8. tekočega leta. Obračunsko moč je mogoče spremeniti enkrat letno, pri čemer je vlogo za spremembo potrebno vložiti do konca meseca avgusta za prihodnje obdobje. Riziko spremembe obračunske moči prevzema odjemalec. Spremembe moči se izvedejo skladno s tehničnim zahtevami Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o..

Vlogi za spremembo moči mora je potrebno priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembe moči. Priključne moči ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe.