Trenutno veljavna zakonodaja določa, da je lastna oskrba s pitno vodo dovoljena le na območjih, kjer javna vodooskrba ni zagotovljena. Kadar ima posameznik možnost oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda in ima hkrati pridobljeno tudi vodno dovoljenje za koriščenje lastnega vodnega vira, samodejno preneha veljavnost tega vodnega dovoljenja. Za koriščenje vode iz lastnega vodnega vira le za zalivanje vrta, zelenic ipd. si je namreč potrebno, skladno z veljavno zakonodajo, urediti merjenje porabe vode na vodnem viru in pridobiti novo vodno dovoljenje.

Že v letu 2016 smo v sektorju distribucije pitne vode naredili temeljito analizo priključenosti oz. nepriključenosti posameznih objektov na javni vodovod. Tako smo že lani začeli z obveščanjem vseh tistih prebivalcev, ki objektov še nimajo priključenih na javni vodovod, čeprav je to z veljavno zakonodajo obvezno ter glede na ustreznost pogojev tudi dejansko mogoče. S poslanimi dopisi smo jih pozvali k priključitvi na javni vodovod v najkrajšem možnem času.

Poleg seznama nepriključenih objektov smo pripravili tudi seznam objektov, ki imajo nižjo porabo od normalne, povprečne porabe. Večina teh objektov ima oskrbo s pitno vodo urejeno tudi z zasebnimi vodovodi, čeprav bi se morala voda iz njih uporabljati zgolj za zalivanje vrtov, zelenic, čiščenje avtomobilov ipd. Lastnikom objektov s tovrstnimi karakteristikami smo prav tako poslali dopis, s katerim smo jih pozvali k fizični ločitvi priključkov javnega in zasebnega vodovoda z namenom, da se onemogoči prehajanje vode iz enega v drug sistem. Sočasna uporaba javnega in zasebnega vodovoda lahko namreč povzroči onesnaženje javnega vodovoda, posledica tega pa je neustrezna kakovost pitne vode na javnem vodovodnem omrežju.

Namen navedenih dejavnosti je:

• zagotavljati prebivalcem zdravstveno ustrezno pitno vodo, ki je pod stalnim, dnevnim nadzorom tehnološke službe z laboratorijem Komunalnega podjetja Velenje ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ);
• zagotavljati ekonomsko upravičenost zgrajenih javnih vodovodnih sistemov. Lokalne skupnosti so investirale velika sredstva v zagotavljanje varne javne vodooskrbe na pretežnem delu občin, zato je prav, da prebivalci te vodooskrbne sisteme tudi uporabljajo;
• večje število priključenih objektov in uporabnikov na javno vodovodno omrežje pomeni zmanjševanje pritiska na dvig cene vodarine in omrežnine.