Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se bodo najceneje letos ogrevali v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer bodo za megavatno uro plačali kar 257,11 evra, torej več kot trikrat več.

Gre za primerjalno analizo stroškov oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih distribucijskih sistemov v Sloveniji. Tipični gospodinjski odjemalec biva v 2,5-sobnem stanovanju, velikem 69 kvadratnih metrov, v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Obračunska moč toplotne postaje je 210 kW, pripadajoča obračunska moč posameznega gospodinjstva je tako 7 kW, predvidena letna poraba toplote pa 6,21 MWh.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je vsem 177 odjemalcem aktivno in prednostno pomagalo pri zamenjavi dobavitelja zemeljskega plina. S posredovanjem informativnih podatkov o višini letnih stroškov oskrbe z zemeljskim plinom, ki so zbrani v aplikaciji za primerjavo stroškov oskrbe z zemeljskim plinom ( Primerjalnik stroškov oskrbe - Agencija za energijo ) in s pomočjo pri vzpostavitvi kontakta s potencialnim novim dobaviteljem so odjemalci vloge uspešno rešili. Do danes samo še trije odjemalci, ki plin uporabljajo, niso prejeli potrdila o menjavi dobavitelja, za kar pa roki še niso potekli. Najkasneje šest tednov po izvedeni menjavi pa prejme odjemalec še zaključni račun, s katerim se poravnajo vse finančne obveznosti iz pogodbenega razmerja s prejšnjim dobaviteljem.

Kot prvi med dobavitelji smo odjemalce že 25. 8. 2022 obvestili o prekinitvi dobave zaradi višje sile, pri čemer smo upoštevali enomesečni odpovedni rok. Kljub večkratnim zbiranjem ponudb pri dobaviteljih plina namreč nismo prejeli nobene ponudbe, na podlagi katere bi po 1. oktobru lahko še vedno smotrno dobavljali plin končnim uporabnikom.

Delež dobave zemeljskega plina v celotni strukturi zagotavljanja energentov Komunalnega podjetja Velenje je sicer znašal 1,1 %. Cene plina v Evropi so presegle mejnik 300 evrov na megavatno uro, kar je največ po marčnem rekordu nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino. Tudi zato in ob upoštevanju trenda brezogljične Evrope v KP Velenje ambiciozno načrtujemo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.

Načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo drugega največjega sistema daljinskega ogrevanja v Slovenija, ki oskrbuje skoraj 40 tisoč odjemalcev in preko 650 industrijskih uporabnikov. V akcijskem načrtu so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.

V Velenju smo na mednarodni konferenci o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, na kateri so bili poleg predstavnikov države prisotni tudi predstavniki Evropske unije ter drugi deležniki, razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcijskem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico izstopa iz premoga smo si v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. Občankam in občanom bomo z nasveti, kako zmanjšati porabo energije, pomagali v energetski pisarni, ki jo bomo v središču mesta odprli v sredini novembra. Prav tako je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol imenovali skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, saj želimo, da so občanke in občani seznanjeni z vsemi informacijami, ki vplivajo na kakovost našega življenjskega okolja.

Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.

Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da je v sklopu prestrukturiranja regije eden najbolj zahtevnih projektov preobrazba daljinskega ogrevanja, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja in aktivno udeležbo vseh udeležencev, tistih, ki lahko posredno ali neposredno pomagajo pri zeleni preobrazbi. Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali na pristojne državne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost projekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo pomoč države in Evropske unije.