Energetski viri so omejeni. To nam narekuje čim bolj racionalno pretvorbo, transport in porabo energij vseh vrst. Pri tem ni pomembno, koliko energije je na nekem mestu v določenem trenutku na razpolago, pomembno je, da vzpostavimo pravilen odnos do vsakršnega energetskega potenciala.
V poslovni enoti Energetika izvajamo dejavnosti gospodarske javne službe:
Potrebe po energetski oskrbi so bile za izboljšanje bivalnega udobja tako v obsegu, kot v načinu zadostitve vedno odvisne od številnih dejavnikov in so se z leti spreminjale.
To je vseskozi postavljalo pred kolektiv PE Energetika vedno nove izzive pri izvajanju energetskih dejavnostih, katere ambiciozno obvladujemo in uresničujemo tudi danes.
Globalno gledano smo z uvedbo organizacijskih in tehnološko predpisanih postopkov pripomogli k varčnejši rabi energije in s tem posledično manjšemu onesnaževanju okolja.
Vizija in strateški cilji energetskih dejavnosti so:
V sredo in četrtek, 19. in 20. 10. 2022, so mestno občino Velenje obiskali predstavniki Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči Target. Gre za instrument za tehnično pomoč Evropske komisije, Direktorata za energijo in EIB, namenjen tesni pomoči premogovnim regijam za pravični prehod v brezogljično družbo.
Namen obiska je bil predstavitev izzivov Šaleške doline v obdobju prestrukturiranja SAŠA regije in podrobna seznanitev ekipe evropskih strokovnjakov z obstoječim sistemom daljinskega ogrevanja in načrti za prihodnost glede dekarbonizacije sistema.
Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja velenjskega premogovnika, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti in ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma je pred dolino zahtevno obdobje prestrukturiranja, ki poleg izzivov predstavlja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj.
Skupaj so si ogledali obstoječ sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, podrobneje pa so spoznali tudi osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. Naš glavni cilj je, da na področju daljinskega ogrevanja do leta 2030 v celoti izstopimo iz premoga in preidemo na zelene vire energije, sistem optimiziramo ter zagotovimo stabilen in cenovno ugoden vir tudi v prihodnje. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov.
Mehanizem Target bo naši premogovni regiji zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumentacije, vezane na preobrazbo daljinskega sistema, saj gre za finančno, tehnično, časovno in pravno zelo zahteven projekt.
Fotografija 1: Skupna predstavitev načrtov preobrazbe daljinskega ogrevanja na mestni občini Velenje
Fotografija 2: Ogled savinjsko-šaleške regije in obstoječega sistema daljinskega ogrevanja na hladilnem stolpu bloka 6, TEŠ
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se bodo najceneje letos ogrevali v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer bodo za megavatno uro plačali kar 257,11 evra, torej več kot trikrat več.
Gre za primerjalno analizo stroškov oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih distribucijskih sistemov v Sloveniji. Tipični gospodinjski odjemalec biva v 2,5-sobnem stanovanju, velikem 69 kvadratnih metrov, v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Obračunska moč toplotne postaje je 210 kW, pripadajoča obračunska moč posameznega gospodinjstva je tako 7 kW, predvidena letna poraba toplote pa 6,21 MWh.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je vsem 177 odjemalcem aktivno in prednostno pomagalo pri zamenjavi dobavitelja zemeljskega plina. S posredovanjem informativnih podatkov o višini letnih stroškov oskrbe z zemeljskim plinom, ki so zbrani v aplikaciji za primerjavo stroškov oskrbe z zemeljskim plinom ( Primerjalnik stroškov oskrbe - Agencija za energijo ) in s pomočjo pri vzpostavitvi kontakta s potencialnim novim dobaviteljem so odjemalci vloge uspešno rešili. Do danes samo še trije odjemalci, ki plin uporabljajo, niso prejeli potrdila o menjavi dobavitelja, za kar pa roki še niso potekli. Najkasneje šest tednov po izvedeni menjavi pa prejme odjemalec še zaključni račun, s katerim se poravnajo vse finančne obveznosti iz pogodbenega razmerja s prejšnjim dobaviteljem.
Kot prvi med dobavitelji smo odjemalce že 25. 8. 2022 obvestili o prekinitvi dobave zaradi višje sile, pri čemer smo upoštevali enomesečni odpovedni rok. Kljub večkratnim zbiranjem ponudb pri dobaviteljih plina namreč nismo prejeli nobene ponudbe, na podlagi katere bi po 1. oktobru lahko še vedno smotrno dobavljali plin končnim uporabnikom.
Delež dobave zemeljskega plina v celotni strukturi zagotavljanja energentov Komunalnega podjetja Velenje je sicer znašal 1,1 %. Cene plina v Evropi so presegle mejnik 300 evrov na megavatno uro, kar je največ po marčnem rekordu nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino. Tudi zato in ob upoštevanju trenda brezogljične Evrope v KP Velenje ambiciozno načrtujemo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo drugega največjega sistema daljinskega ogrevanja v Slovenija, ki oskrbuje skoraj 40 tisoč odjemalcev in preko 650 industrijskih uporabnikov. V akcijskem načrtu so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.
